Z današnjim dnem ima projekt uradno spletno stran, ki pa se še oblikuje v dokončno podobo.

http://www.insys-sp.si/ucnaura/index.html

Dragi forumaši in forumašice!

Te sadovnjake bi radi prilagodili ljudem z posebnimi potrebami in tudi njim omogočili, da spoznajo kako se prideluje sadje. V ta namen iščemo sponzorje, ki nam bi bili pri tem pripravljeni pomagati. Že v naprej se vam zahvaljujemo za pomoč.

Ekipa projekta

V Velenju je v ustanavljanju fundacija sadni gozd, ki bo skrbela za projekt sadni gozd in tudi za vse učne sadovnjake, ki bodo zasajeni v okviru projekta učni sadovnjak na celotnem območju Šaleške doline.

Žal to ni v moji odgovornosti ampak so organizatorji to določli.

Srečanje skupnosti slovenskih občin bo v sredo, 14.9. 2011 ob 10. uri.

Članek iz nedeljskega dnevnika

Šoljski učni sadovnjak

Celje - Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje študent Jernej Mazej in idejni vodja Jože Santner pripravljata projekt, ki sta ga poimenovala Šolski učni sadovnjak. Njegov namen je ob vsaki osnovni šoli, vrtcu in javnih površinah vsake občine v državi posaditi manjši sadovnjak. V njem se bodo tako otroci kot tudi občani učili o vzgoji sadnega drevja. V občini Slovenj Gradec so zasadili nasad češenj, ki je namenjen javnim institucijam, v pripravi pa je tudi zasaditev sadnega drevja ob slovenjegraški bolnišnici. V nadaljevanju želijo projekt razširiti na ostale bolnišnice po državi, v načrtu pa je tudi ureditev parka prijateljstva Slovenije. V njem bo vsak tuji državnik ob uradnem obisku Slovenije posadil sadno drevo iz svoje države. Cilj projekta je dolgoročno dvigniti odstotek samooskrbe v državi, hkrati pa želijo povečati vpis v vrtnarske in kmetijske šole ter čim boljše promovirati pridelavo sadja v državi tujim gostom.

Objavljeno: Naš Čas, številka 31,  četrtek, 4. avgusta 2011

Sedež projekta: Šola za Hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska 97, 3000 Celje

Članek o projektu v lokalnem časopisu Savinjske novice.

Zakaj le trava, če pa lahko zraste sadje

S sadovnjaki, ki bi jih zasadili ob osnovnih šolah, bi vzgojili otroke, ti pa bi "prevzgojili" svoje starše in prišli bi do boljše samooskrbe s sadjem; v Slovenj Gradcu že rastejo češnje, jeseni bodo spet sadili.

Otroci naj si v šolskem sadovnjaku ob strokovni pomoči sadje pridelajo sami, tako bodo nekateri dobili veselje tudi za domačo pridelavo."Vedno bolj smo odvisni od uvoza, okus sadja pa je 'plastičen'," je povedal Jernej Mazej, sodelavec pri projektu Šolski učni sadovnjak, ki si ga je zamislil in se ga minulo pomlad lotil Jože Santner, ko je na travniku ob Celjski cesti v Slovenj Gradcu na javni površini zasadil prvih osem češenj. S sajenjem sadnega drevja želita Santner in Mazej vzgajati predvsem otroke, ki bodo potem "prevzgojili" svoje starše. "Če bo otrok iz šolskega sadovnjaka prinesel sadiko, pri katere vzgoji bo sam sodeloval, je njegov oče ne bo mogel ignorirati, ampak jo bo na njegovo željo posadil," razlaga Santner. Otrokom želijo privzgojiti miselnost, da naj bo pot hrane od njive do krožnika čim krajša, saj bo tako najverjetneje tudi najbolj zdrava. "Preko otrok bomo skozi daljši čas povečali samooskrbo z doma pridelanim sadjem," je prepričan Mazej, sicer študent Višje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju. Njegov kolega Santner namerava jeseni spet saditi v Slovenj Gradcu, tokrat pri Prvi osnovni šoli.

Šolske sadovnjake pa sadjarja želita zasaditi povsod po Sloveniji. Mazej se je že obrnil na približno 30 občin, do konca meseca bodo njegovo vabilo za zasaditev sadovnjaka prejele vse slovenske občine. Kot pravi, je bil doslej odziv kar dober. Poleg Slovenj Gradca, kjer so že sadili, so pozitivne odgovore dobili iz občin Ptuj, Kamnik, Celje, Mislinja, Ljubljana, Krško in Šentjur. Ne vidi razloga, zakaj se občine in z njimi šole ne bi odločile za to, saj sadika sadnega drevja stane le približno pet evrov, zemljišča, kjer jih je mogoče posaditi, pa so običajno tudi na voljo. "Zakaj bi rasla le trava, če pa lahko zraste kvalitetno sadje," se sprašuje Mazej, ki ugotavlja, da tudi doma ljudje na vrtovih najraje zasejejo travo in posadijo nekaj rožic, sadnemu drevju pa se izognejo, češ da nimajo časa, a je to po Mazejevem mnenju lahko zanimiv in koristen pa še zelo sproščujoč hobi. V šolskih sadovnjakih nameravata sadjarja skupaj s strokovnimi sodelavci, ki po večini prihajajo iz celjske Višje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, del prostora nameniti vzgoji novih sadik. "Ob koncu osnovne šole bo vsak otrok dobil sadiko, mi pa se bomo potrudili, da se mu bo doma tudi prijela," je povedal Mazej. Eden od ciljev, ki jih pri učnih sadovnjakih želi doseči študent, je tudi ta, da bi se zanimanje za vpis v vrtnarske in kmetijske šole povečalo. V prihodnje želi uresničiti tudi zanimivo idejo, da bi na območju Ljubljane zasadili park prijateljstva. V njem bi vsak tuji državnik ob uradnem obisku Slovenije posadil sadno drevo iz svoje države.

Jurij Berložnik

Vir: http: //web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=201107260566689