Naključna slika
Iskanje
Aktualne teme
Danes:
Najbolj obiskane teme:
Vir RSS
Vzgoja cipres
- Če želiš objavljati prispevke, se prijavi ali registriraj.
Ned, 14/03/2010 - 15:13
Pogosto se lastniki hiš za nasaditev živih mej odločajo za 'ciprese'. Pod tem laičnim nazivom se pojmuje več vrst dreves, od pravih cipres, klekov do drugih rastlin. Za živo mejo na celini je pomembno predvsem to, da je rastlina povsem prezimna.
Ciprese lahko kupimo v skoraj vsaki vrtnariji, v vrtnih centrih, še najbolje pa bo, da obiščemo kakšno priznano drevesnico, Tako ne bo jeze, če nam bo pol rastlin žez nekaj mesecev pokazalo gole veje.
Nakup cipres je velik zalogaj in če se nam ne mudi, znamo pa ravnati z rastlinami, lahko te posejemo ali ukoreninimo s potaknjenci. S semenom bo šlo počasi, rastline pa bodo gensko različne, zato je skorajda bolje, da se lotimo ukoreninjanja potaknjncev.
Seme lahko naberete na kakšnih starejših rastlinah. Tako kot druge iglavce lahko seme stratificirate na pesku v hladilniku, kjer lahko seme že vzkali. Ker je rast iz semena počasna, vam setev lahko preraste plevel. Sejanci bodo potrebovali kakšne tri leta do višine 20 cm.
Za potaknjence od junija do septembra narežete manjše vejice in rez naprašite z rastnim hormonom za lesene potaknjence. Tega dobite v vsaki kmetijski zadrugi. Vejice potaknete v humusno mešanico prsti in pokrijete s tunelom iz vrteksa. Zemlja naj ne bo premokra. Dokončno so rastline ukoreninjene naslednjega maja.
Pa veliko uspeha!
Ned, 14/03/2010 - 18:59
#1
Cipresa - katero izbrati ?
Zraven mrežnate ograje sem si na svoji parceli zamislil tudi živo ograjo iz cipres. Vendar imam nakatera odprta vprašanja. Ali je moja zemlja primerna oz PH vrednost pravilna, saj sem pred petimi leti posadil ca 50 smrek in so zrastle do sedaj 30 cm. Drugo pa katero vrsto, saj potrebujem kar nekaj cipres, da dolžino ograje ca 350 m zagradim.
Pred nekaj leti sem bil v eni drevesnici pri Postojni, kjer so imeli ciprese, ki zrastejo do 6- 8m višine in jih ni potrebno rezati. Kajti, če bom nasadil ciprese katere je potrebno vsako leto rezati se mi bo zmešalo!
Ned, 14/03/2010 - 19:26
#2
Smreke kot živa meja
Koliko so smreke primerne za živo mejo, ne vem, mislim pa, da večina ljudi najprej po kakšnem letu poreže vsako drugo, v treh letih dve od treh, v desetih letih pa vse. Smreke potrebujejo plitvo plast humusa in zastirko, sicer odmetavajo iglice toliko časa, da zastirko koreninam naredijo same.
Če se ne motim.
Ned, 01/08/2010 - 20:58
#3
Za živo mejo sta
Za živo mejo sta najboljša tisa in lovorikovec sicer je ta živa meja nekoliko dražja a je tudi najlepša in tudi odlično prenašata rez.
__________________
Ned, 01/08/2010 - 21:23
#4
vse lepo in prav
ampak glede na to da mi smreke ne uspevajo - pasadil sem ji ćez 200 !!!!
se bojim delat ograjo z cipresami ???
čeprav bi najraje imel tuje - moram probat
Ned, 01/08/2010 - 21:28
#5
Js ti predlagam, da
Js ti predlagam, da daš za živo mejo kaj drugega ne ciprese. Mogoče bi poskusil zgabrom odličen je za živo mejo.
__________________
Ned, 01/08/2010 - 21:30
#6
Sajenje cipres
Mislim, da jim moraš skopat dovolj velike luknje in uporabit pravi substrat - verjetno humusnega. To bo bolje vedel povedat Horti. Tam okoli imaš laporno ilovico, ki ne zadrži dovolj vlage, zato verjetno tudi smreke gredo k vragu. Poleg tega je težava tudi v travi, ker odvzema mladim rastlinam vlago, zato okoli posajenih cipres potreseš lubje ali še ceneje, lesne sekance. In pa gnojenje. Ko se vrastejo, je dobro uporabit umetna gnojila, ker imaš novogradnjo in je zemlja okoli hiše zelo pusta mrtvica.
Mi je pa Hortijeva ideja všeč, ker so smreke in ciprese malo nenaravne za tvoj okoliš in bi gaber res lepo deloval. Le pozimi je gol.
Ned, 01/08/2010 - 21:53
#7
Sadilna luknja
Pravila za izkop sadilni kanal za živo mejo:
Širina kanala oz luknje naj bo tolikšna oz nekaj cm več od širine koreninske grude, globina pa 30 do 40cm.
Če je zemlja zelo ilovnata se da na dno jame prepepel hlevski gnoj, zemlji ki si jo izkopal pa primešaš šoto, da izbolšaš strukturo tal. Seveda pa ne pozabi hlevskega prekriti z rahlo prstjo.
Zvone gaber listje dokončno odvrže šele zgodaj spomladi tako, da je tudi pozimi lepa živa meja.
__________________
Pon, 02/08/2010 - 08:05
#8
Finta žive meje je, da je
Finta žive meje je, da je "živa" - torej rase in širi. Če hočeš preprečiti nekontrolirano rast v višino in širjenje, jo je traba pač REDNO obrezovati, ne glede, za katero rastlino se odločiš.
Pri sosedovih so se odliočila za smreke - te rastejo hitro in za nekaj časa zastro poglede. Ker zrasejo visoko (in pri tem mislim VISOKO) jim pametnjakoviči odrežejo vrh. To pa izgleda približno tako lepo, kot bi si s povoženim psom okrasil mizo pri nedeljskem kosilu ...
Tudi nekatere ciprese, zlasti kleki zrasejo visoko in široko ... Jaz osebno NISEM pristaš živih mej, niso poceni, zahtevajo stalno nego (tudi pozimi je treba sproti otresati sneg z njih!). Če vam delo z zelenjem ni tuje in odveč, pa se le odločite zanjo. Pri tem pa pomislite tudi na sosede, ki morda niso tako navdušeni nad šavjem kot vi, še zlasti če jim bo delalo senco. Za ciprese iz prve roke vem, da mi vzamejo pas zemljišča, širok 1 m, ki bi ga sicer - če bi imela navadno ograjo, imela "več". To pa se, zlasti na parcelah s par sto kvadrati zelo pozna!
Pon, 02/08/2010 - 09:39
#9
Živa meja iz ligustra
Živa meja iz ligustra je ravno zato najbolj pogosta varianta v mestih. Tudi mi smo jo imeli in najbolj se spomnim, ko sem jo moral kot mulec najmanj dvakrat letno strič. Ko smo jo neko leto zanemarili, so zrastle za palec debele veje in jo je bilo treba pomladit, kar je zneslo dela na kvadrat. Nato je začela severna soseda robantit nad širino in višino, saj se je razrasla na njeno parcelo in ji delala senco, pa jo je enkrat z nečim polila, da se je precej rastlin posušilo. No, takrat mi nismo več uporabljali tistega vrta, tako da se nisem sekiral zanjo.
Wigec ima zelo veliko parcelo, tako da si lahko privošči celo smreke, je pa res, da je to drevo, ki lahko zraste 50 m visoko. Malo manj ciprese in gabri. Tudi pri nas so nekateri sadili smreke in eni so jih porezali pri 5 m višine, nekateri pa so morali najet firmo za posek dreves v mestu, kar ni ravno poceni.
Jaz bi si omislil žično Beakert mrežo, ob njej zasadil pas mešanega gozda in na posestvo naselil rogate kosilnice, da bi v enem zamahu rešil dva problema. In si seveda nakopal tretjega, samo to je pa že v domeni časa. 
Pon, 02/08/2010 - 20:30
#10
živa ali mrtva meja
živa ali mtrva meja se mi vsi delate norca ampak jaz bi želel 400 m ograje - bodiče ograje nekako zasadit da bo lepo izgledalo in da bo čim manj dela ???!!
Pon, 02/08/2010 - 20:43
#11
Če pa hočeš bodečo
Če pa hočeš bodečo živo mejo potem ti pa predlagam, da narediš živo mejo iz prezimnih opuncij. O. phaecantha je super zadeva ima dolge bodice in hitro se razrašča. Čeprav je tudi vrsta sheeri več kot odlična. Se lepo grmičasto razrašča, dobro prezimi in v višino doseže tut več kot metr in pol.
__________________
Pon, 02/08/2010 - 20:50
#12
hvala za nasvet
hvala za nasvet če vam uspe narediti 400 m opuncij jih se ne bom branil potem vsaj ne bom imel sosedovih mačk in vsak sprehajalec s psom bo na drugi stani ceste
Pon, 02/08/2010 - 20:52
#13
Neki opuncij ti js narežem,
Neki opuncij ti js narežem, če smo že na tem.
__________________
Pon, 02/08/2010 - 20:52
#14
Kaj bi ti rad da se vsem
Kaj bi ti rad da se vsem štajercem kaktusi zagravžajo, da jih bi z opuncijami ogradu? 
Če hočeš nekej na hitro in z malo dela, najameš kopač da ti zrije ozek kanal okoli parcele. Vanj natreseš humusne zemlje. Nato posadiš velike koprive - bojo bodle in nobenega vzdrževanja en bodo rabile. Samo enkrat letno se mimo s kosilnico pelješ, pa maš lepo pošlihtano. 
Pon, 02/08/2010 - 21:06
#15
ograja je draga
ograja je draga ne glede da je horti predlago kaktuse zvone koprive na koncu bomo pristali pri mreži'!
Pon, 02/08/2010 - 21:08
#16
Z opuncijami bi vsaj
Z opuncijami bi vsaj okoliški ljudje vedli kje ni pametno mimo hodit ker fajn pika.
__________________
Pon, 02/08/2010 - 21:13
#17
Lahk uporabiš mrežo in
Lahk uporabiš mrežo in kaktuse bo še bolš.
__________________
Pon, 02/08/2010 - 21:13
#18
Če boš že imeu kanal
Če boš že imeu kanal skopan, vanj raje naseli piranje. Menda se jih da te dni dobit tudi v Dravi .... če je veliko sprehajalcev s psi okoli, jih morda še fotrat ne bo treba dosti... 
Pon, 02/08/2010 - 21:16
#19
Veš agava sam so vlki
Veš agava sam so vlki stroški ogrevanja vode k pozimi pocrkajo v mrazu piranje. Pol jih morš pa spomladi spet nalovit pa še časa gre velik zarad tega.
__________________
Pon, 02/08/2010 - 21:17
#20
Sej prišparaš
Sej prišparaš pri hrani .... sprehajalci in to .....
Pon, 02/08/2010 - 21:36
#21
Ampak bi jih moralo bit
Ampak bi jih moralo bit veliko, bi moru kar oglas dat ven. Wigec ma položno okoli in bi voda skoz dol tekla, piraje pa gor plavale in od vsega hudga hujšale. Bi jih moru kar dobro s sprehajalci futrat, ja. Ampak bi pa bla atrakcija.
Pon, 27/09/2010 - 19:10
#22
Vzgoja klekov
Tudi sama sem se letos lotila razmnoževanja klekov (Thuya occidentalis 'Smaragd'). Potaknjence sem izdelovala avgusta in jih potikala kar v gajbice s substratom. Substrat, ki sem ga uporabila, je mešanica vrtne in travniške prsti (zaradi mikorize in najcenejše variante). Za boljše ukoreninjanje in zaščito pozimi pa sem si sestavila tunelček. Ker prihodnje leto nameravam narediti še več takšnih tunelčkov, bi si rada uredila tudi primeren namakalni oz. zalivalni sistem, da bi ustvarila fino pršenje. Zaenkrat pršim kar z veliko pršilko, ki je drugače namenjena nanašanju fitofarmacevtskih sredstev. Ima kdo kakšno poceni idejo za namakalni sistem?
Pon, 27/09/2010 - 20:08
#23
Kapljični ja, tlačni pa ne bo
Kapljični ja, tlačni pa ne bo poceni, ker rabiš kompresor, ustrezne cevi, ventile in šobe. Za manjšo površino je še vedno pršilka edina rešitev. So pa meglilci, ampak stanejo od dva jurja naprej.
Sre, 29/09/2010 - 09:26
#24
Sem že nekaj eksperimentirala
Sem že nekaj eksperimentirala s potopno črpalko in vodnimi zbiralniki, pa sem potem ugotovila, da bi potrebovala močnejšo pretočno črpalko in ostale komponente...Bom ostala kar na pršilki, ko bom pa zagnala večjo proizvodnjo si bom pa uredila taprav tlačni sistem ali pa morda celo meglilnike. Hvala za komentar!
- Če želiš objavljati prispevke, se prijavi ali registriraj.
Zadnji komentarji
pred 16 ur 25 min
pred 17 ur 24 min
pred 17 ur 29 min
pred 17 ur 56 min
pred 18 ur 18 min
pred 18 ur 24 min
pred 18 ur 57 min
pred 21 ur 19 min
pred 21 ur 32 min
pred 23 ur 25 min