Če kdo rabi vodo za zalivanje, je imam trenutno dovolj. Vse cisterne so polne.

Kakšna je sploh dobra voda za zalivanje? Naj bi bila brez klora, po možnosti dežnica, torej brez apnenca.

Če porabite deset litrov vode na teden, rabite en čeber in zaporo na roru od žleba. Dobijo se take zapore, ki imajo odlivek, s katerim speljete vodo direktno v čeber.

Prvih 1000 litrov vode ima toliko svinjarije iz strehe v sebi, da jo zavrzite. Od prahu, cvetnega prahu, listja, katrana, Saharskega peska, ptičjih iztrebkov, letečih bakterij in krilatih virusov, ubijalskih glivic in njihovih trosov, tako da ...

... da se marsikdo raje odloči za vodovodno vodo. Ta je zelo čista, klorirana in polna apnenca. Zato jo je dobro pustit kakšen teden v čebru, da se voda ogreje, klor izloči, apnenec posede... blablabla...! Klor se veže na soli, apnenec se ne izloči, v vodi se zaredijo alge in ste v istem dreku kot s kapnico. Zato je prav vseena figa, kakšno vodo boste uporabljali, dokler ne boste vprašali kakšnega cvetličarja, zakaj vam je crknil kaktus. "Zaradi trde vode seveda", bo rekel! Pa ja! Prej zaradi trde butice!

Najprej ste zalivali svoje ljubljenčke s kanglo, vsakega posebej. Poznam ljudi, ki to še vedno počno, pa imajo že velike zbirke. Ampak ko zbirka preraste v stvar, ki rabi dvajset litrov vode na teden, si omislite potopno pumpo in cev s pršilko na koncu. Fino - vklopite pumpico, pritisnete na ročico in voda že šprica po rastlinicah. Ko vam pumpa crkne, se boste vprašali, zakaj? Ja zato, ker danes proizvajajo samo še jajca za enkratno uporabo in ko boste šli naslednjič v Bauhaus, kupite malo dražjo zadevo, ki se ji reče hidrofor. Potopne pumpice namreč težko prenašajo tlak in so dobre le za pretakanje, ne pa tudi za špricljanje naših rastlinic. Za tako delo potrebujete strojček, ki da malo več pritiseka.

Lahko pa kaktuse postavite na dež. Rastli bodo najbolje, ampak zgodbe o prenašanju kaktusov na dež so zelo resnične - ne učite se na svoji hrbtenici!