Trni, bodice ali igle?
- Če želiš objavljati prispevke, se prijavi ali registriraj.
Trni, bodice in igle so pojmi, ki se uporabljajo za opisovanje bodečih izrastkov na rastlinah. Čeprav se pogosto ti pojmi uporabljajo za eno ali drugo vrsto izrastka, pa imajo tehnično čisto določen pomen.
Trni (ang. thorn) so modificirane veje ali stebla, na primer v trne zakrnele veje sliv ali limon.
Bodice (ang. spine) so modificirani listi.
Igle, tudi trni (ang prickle), so ošiljeni izrastki skorje in epidermisa, na primer vrtnice.
Po tej logiki bi kaktusom ne mogli določit pravega pojma za bodeče izrastke, ker ti niso modificirani listi, ampak samostojen izrastek meristema v areoli, ki je del kambija. Pojem bodica pa je še vedno najbližji tem opisu, zato bi kaktusovim izrastkom lahko rekli bodica, kar trenutno tudi drži.
Imamo kakšno boljše tolmačenje?
Iz botaničnega vidika je razlika taka:
Trni so po rastlini razporejeni simetrično (torej kot pri Cactaceae, Robinia pseudoacacia, Citrus spp etc), razvojno pa so vedno preobražen organ bodisi list (Cactaceae), prilist (Robini pseudoacacia), kratki poganjek (Punus spinosa) ali kak drugi organ ali del organa. Enakomerna razporeditev je posledica tega, da so preobražen organ, organi pa so razporejeni v določeni simetriji po določenem zaporedju, ker jih rastni vršiček tvori na podlagi soodločanjanja specifičnih markerjev ... ok to je rahlo težko razložit. Če pa koga zanima rastlinska fiziologija lahko malo zafilozofiramo. Zaradi načina nastanka, se trni težje odlomijo, pri tem pa močno poškodujejo spodaj ležeča tkiva.
Tu naj opozorim še na glohide - to so preobraženi trihomi ali laski, združeni v areolah ob trnu/ih pri Opuntia spp. Vem, da jih poznate in prepričana sem, da veste čemu služijo ...
Bodice so po rastlini razporejene neenakomerno (Rosa spp. Rubus spp) in so razvojno tvorba epidermisa (povrhnjice). Epidermis je en sloj celic, razporejen je enakomerno po vsej rastlini zato so bodice razporejene neenakomerno a ne naključno .- spet so tu specifične snovi, ki povzročijo tvorbo bodice na določenem delu, npr pri Rosa spp po steblu in spodnji strani listnih žil, pri Solanum myriacanthum pa po steblu listnih pecljih, listnih žilah na zgornji strani (največji). Zaradi načina nastanka se bodice običajno lahko odlomijo (pomislite na vrtnice in robide), površina rane pa je običajno ravna.
Skratka: karkoli kar bode je ali trn ali bodica.
lp
artep
www.raznolikost.si - botanični vrt in vrtnarija
S temi izrastki je res problem in dobro je zajet v Atrepini razlagi. Majčkeno filozofiranja pa ne bo odveč.
Slovenci imamo adekvatne izraze za te tvorbe. Če bode, je bodica, lahko je bodalo. Če je ožje od bodala, je igla, recimo šivanka ali bucika. Če pa trga, je trn. Kaktusi imajo vse troje in nič od tega niso spremenjeni listi. Gre za povsem unikatne organe, poznane izključno pri kaktusih in nikjer drugje. Tu je pa problem, okrog katerega se tudi zelo kompetentni botaniki kregajo, kaj sploh so izrastki pri kaktusih. Kar obsežno poglavje sem našel pri Primerju, a dokončne razlage ne.
Argumenti, da to niso spremenjeni listi, so:
- Obstaja precej kaktusov, ki imajo čisto zaresne liste, poleg njih pa še tisto oné.
- Tisto oné nima žil, prilistov itd, skratka razpoznavnih sestavin lista.
- V živem svetu je zelo pogost pojav, da se zakrneli organ spet pojavi v prejšnji verziji, recimo rep pri človeku. Iz bodic oz. trnov se to nikdar ne zgodi. Pač pa so že zrasli pravi listi iz tkiva ob bodicah (trnih), spodaj ali zgoraj. Izraščanje listov se da stimulirati s hormoni, kar je tudi uspelo, samo ne iz bodic/trnov.
Opuncije imajo lahko bodice/trne/igle dveh vrst hkrati. Tiste s kaveljčki - glohide - so posebnost te poddružine, a jih prav vsi rodovi nimajo. Puna je že tak rod. Tefrosi imajo lahko tudi papirnate izrastke, ki funkcionalno nič ne bodejo in ne trgajo, poleg njih pa še glohide. Imena za te tvorbe ni niti v angleščini.
Tudi areole so edinstvena tvorba med vsemi rastlinskimi družinami. Edino Didiereaceae imajo nekaj temu podobnega, pa vendarle ne enakega organa.
Če povzamem: kakorkoli jih boste imenovali, bo prav. Prav tako je dovoljeno skovati kakšno novo, originalno ime.
Da se le zadeve ne loti kakšen toporišič.
Men je pa od vse juretove filozofije všeč ravno tale stavek. Ker gre men omenjeni osebek s svojim pametovanjem tako na tisto česar nimam, da bi verjetno tudi napisala priimek z enako veliko začetnico, kot je v navedku. 
Naj bo kaj bo - samo gor se ne vsesti 

http://s1158.photobucket.com/albums/p609/wigec/
Ej Wigec! A maš tole Matucana madisoniorum?! Je huda, veš! 
Toti nima ne trna, ne bodice in ne igle.... rogeca ma
*: (=’ :’) :*
•.. (,(”)(”)¤°.¸¸.•
če gre za istega, potem se ti je hudo lepo obnovil
*: (=’ :’) :*
•.. (,(”)(”)¤°.¸¸.•
Ja ga je Zvone takrat zašinfal pa sem ga malo porihtal 
http://s1158.photobucket.com/albums/p609/wigec/
Ne malo sem ga pobarval pa je kuj lepši videt 
http://s1158.photobucket.com/albums/p609/wigec/
Kaj ti to naš malo farbaš? Že število reber na obeh slikah mi ne štima, kaj šele, da bi vse te packe, ki jih pusti rdeči pajek kar tako na lepem zginle.
Ne Sandi prilepo sem napačno sliko- se zgodi

http://s1158.photobucket.com/albums/p609/wigec/
toti mu je pa že malo bolj podoben
*: (=’ :’) :*
•.. (,(”)(”)¤°.¸¸.•
- Če želiš objavljati prispevke, se prijavi ali registriraj.


Pojme je malo težko uskladit. Po eni strani je znan biološki nastanek in pomen bodic ali trnov, po drugi strani pa v slovenščini uporabljamo predvsem ta dva termina, angleži pa vsaj tri. Vsak si pomen besede po svoje tolmači in za nekatere primere se mi zdi, da skušamo tako botaniki, kot poznavalci ali amaterji malo preveč postavit pravila, kaj naj bi kakšen termin pomenil. Eden od takih primerov je ravno bodica kaktusa, ki ni igla ali trn, v botaničnem pomenu ali v angleščini pa po razlagah iz botanike pomeni nasprotno. Podoben primer je kačji pik, katerega danes strogo obravnavajo kot ugriz, kar ni nič narobe. Narobe je, da isti ljudje uporabljajo tudi izraz 'ugriz' za pike pajkov, ki prave čeljusti pravzaprav nimajo in vbrizgajo strup z votlimi čekani. Pozabljamo, da pomen teh besed lepo opredeljuje slovar slovenskega jezika, ki pravi:
-bodíca -e
ž (í) šilast izrastek pri živalih ali rastlinah:
ježeve, kaktusove bodice / nataknil se je na bodico pri bodeči
žici // knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali
misel: bala se je, da ne bi sprožil še hujših bodic; v njegovi besedi je
začutil bodico; satirične bodice na družbene napake
- tŕn -a
m (ŕ) 1. koničast izrastek a) pri
lesnatih rastlinah: odstraniti trne s stebla; deblo
in veje so porasli s trni; dolgi, kratki, ostri trni; trni in bodice / trn vrtnice ga je ranil, zbodel; izdreti, izpuliti komu trn iz prsta b) na telesu nekaterih živali: riba
s trni na plavutih // temu podobna izboklina na
čem: natakniti si boksar z velikimi trni; prstan s
kovinskim trnom 2. teh.
stožčasto orodje ali stožčasta os: vpeti trn v
primež; pritrditi brusilni kolut na trn 3. ekspr., s prilastkom kar povzroča duševno trpljenje: trn ljubosumnosti, zavisti ● ekspr. v
duši, srcu mu tiči trn nekaj mu povzroča
duševno trpljenje; ekspr. tukaj raste sam trn samo trnje; ekspr. že dolgo sem jim
trn v peti mi nasprotujejo, me ne
marajo; ekspr. vsa je na trnih, ker ga še ni vznemirjena,
nestrpna; pasna zaponka s trnom z delom, ki se vtakne v luknjico na drugem koncu pasu;
zmlada se trn ostri človeka je treba
začeti vzgajati že v mladosti ◊ anat. trn koničast odrastek na zadnji strani
vretenca; bot. listni, stebelni trn; beli trn trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in
rdečimi koščičastimi plodovi; glog; črni trn
trnat grm z belimi cveti in koščičastimi
plodovi, Prunus spinosa; kristusov trn trnat kraški grm z jajčastimi listi in
zelenkasto rumenimi cveti; bodčec; pasji trn
trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti
in strupenimi plodovi; čistilna krhlika; vrtn.
ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z
belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha
- ígla -e
ž (ȋ) 1.
podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet a) za
šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje
nogavic b) za pletenje; pletilka: nabirati petlje na iglo; plesti
z debelimi, tankimi iglami; kovinske, lesene, plastične
igle / pletilne igle c) za spenjanje in okras: klobuk si je
pritrdila z iglo / biserna kravatna igla ∙ ekspr. biti, sedeti (kakor) na iglah biti zelo nestrpen, nemiren // tak predmet, navadno kot
sestavni del kake priprave, naprave: gramofonska igla; igla pletilnega, šivalnega stroja
/ igla brzinomera kazalec /
izžiganje tkiva z iglo 2. teh. kar se uporablja
za spajanje sestavnih delov kake naprave, priprave: zatakniti iglo v pesto
kolesa; lesena, železna igla 3. nav.
mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen; iglica:
borove igle 4. um., v zvezi suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno
ploščo omogoča neostro risbo: ukvarjati se s suho iglo / tehnika suhe igle
// odtis v tej tehniki: razstavil je več del, zlasti suhih igel ◊ avt. zaporna igla ki
uravnava dotok goriva v uplinjač; fiz. magnetna
igla droben paličasti magnet, navadno v
kompasu, ki kaže smer sever-jug; med.
injekcijska igla votla igla, ki se pritrdi na brizgalko; min. igla tanek, v eni
smeri daljši kristal, ki ima na koncih pravilne ploskve; obrt. igla za mreženje ki
je na obeh koncih viličasto razcepljena; obrt.,
tisk. gravirna, risalna igla; kopirna igla; teh. igla
ostanki kovine vzdolž ostrine rezila, nastali pri
brušenju; voj. udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira
naboj; zool. (morska) igla zelenkasta, vitka morska riba s
podaljšanim gobcem, Belone belone; vodna igla
podolgovata roparska žuželka z dolgimi nogami, Ranatra
linearis
Zelo dobre razlage o bodici in trnu sta dala Petra in Jure, ki zadevo mnogo bolje poznata kot jaz. Pri kaktusih ostajamo pri izrazu bodica, ne glede če je bodica 'igla' kot na primer pri Echinomastus macdowelii ali 'trn' kot pri Ferocactus latispinus.