Komercialni - NE. Obstajajo substrati na osnovi industrijskih muljev, kar je še večja svinjarija kot šota.

Šota je neizogibna v komercialnih substratih, že zato, ker je najcenejša in ima za prisiljeno vzgojo najboljše lastnosti. Žal. Ima najboljšo vpojnost vode, dobro strukturo, nevtralno delovanje kar se tiče mikroorganizmov itd. Slabosti so le kislost in slaba vpojnost surove šote, kar pa se da rešit, prvo z alkalijami, drugo z bentoniti. Je zelo dobra osnova za večino tropskih zadev, za kaktuse, nestreske in podobne reči pa žal ni primerna.

Komercialnega nadomestila ni, je pa domače nadomestilo: lopata, krjola in travnik in pol kilovata mišic.

Izpiranje zemlje in gliste v njej so težava, ki se lahko reši le z mizami, torej dvignjenimi rastlinami. Prava mešanica zemlje pomaga, vendar je res tako, da če je notri pretežno vrtna ilovka, bo dež zemljo spral. Šota je pravzaprav dober nadomestek humusa in če ga daš v substrat 20%, bo zadržal ilovico glede izpiranja. Varianta je tudi lonček za vodne rastline, ki ima na dnu mrežico, vendar so dražji. Tako bi bilo ceneje in hitreje, če pri sajenju na dno vržeš nekaj kokosovih vlaken ali grobe šote, lahko pa si pomagaš tudi z grobim vulkanskim peskom, stiroporom  ali Higromulom. V vseh variantah bo spiranje zemlje manjše.

Če močno pada dež, ti res grdo spere zgornjo plast zemlje. Najbolj preprečiš spiranje povrhnje zemlje, če po zemlji posuješ grob vulkanski ali kakšen drug pesek. Dober bi bil tudi grob pesek iz Gradaščice, ker ima notri precej ploščatega skrilavca.

Mize so drage, lahko pa zložiš gajbice na palete ali gajbice na prazne gajbice - to pogosto počnem tudi sam. V zadnjem času pogosto pladnje ali gajbice naložim na prazne pladnje za rože, ki jih nažicam v Merkurju - tam imajo konec pomladi paleto ali dve odpadne plastike, ki roma na smeti. Še več, odstranjevanje morajo plačati in so veseli, če kdo pobere tisto plastiko. Je pa to odlično skrivališče za polže in te rešijo le indijske race.

Živjo.

Ja, s paletami je drago, če jih ne dobiš kje zastonj. Včasih jih je bilo na kubike, zdaj jih pa menjavajo in jih je težko dobit.

Druga, cenejša varianta je, če kje dobiš stare kvadre ali cegle, jih zložiš eden na drugega in nanje podolgem in počez naložiš deske. Tako imajo poceni narejene mize tudi marsikateri vrtnarji. Lahko pa narediš montažne mize iz vodovodnih cevi: trimetersko colsko cev z dvema navojema lepo prišravfaš na koleno oz. v sredini na T kos, v katerega prišravfaš v srednji navoj meter in pol dolgo enako cev, ki jo na koncu zatolčeš v špico. Tako dobiš nekakšno ograjo, ki jo nabiješ (pokončne kose z T kosem že pred montažo) globoko  v zemljo. Na dve taki ograji prečno naložiš deske, najne pa flance. Kul, ne zarusta prec, drži pa precej dobro.

Čao,

no, ker smo glih danes debatirali o substratu - tudi jaz sem iskala substrat, ki bi imela vsaj čim manjšo vsebnost šot, na koncu sem našla Substral Naturen, ki naj jih ne bi vseboval. Vsebuje pa "... specialna kompostirana lesna vlakna kot nadomestek šote in izbrane komposte...". Cena ni majhna, za 40 l nekaj več kot 10 EUR....

Vprašanje, če sem z nakupom tega za moje pojme kar dragega substrata, sploh naredila kaj koristi ..... mislim, da bo bom naslednjič res vzela čisto navadno zemljo za pelargonije.....

To, da ni najbolje imet vsak katus v drugačnem substratu, bo držalo. Tako kot sem predvčerajšnjim omenil, so skoraj bolj kot kemija pomembne fizikalne lastnosti in spreminjanje komponent v substratu ravno tu dela velike razlike. Šota da vpojnost vode, ilovica zapaca, kremen obteži in zmanjša zračnost, vulkanski pesek zrači in je goba za vodo... Vendar je fajn imet kaktuse tipsko posajeno: mehičane po svoje, notokaktuse po svoje, gimnose spet v drug substrat in tako dalje. Ena varianta je, da imaš različen režim zalivanja, druga pa različne substrate za različne rastline. Jaz delam oboje, vendar je lažje pripravit in posadit kaktuse v tipske subtrate kot zalivat vsako reč posebej. No, tu se pokaže, da šota povzroča zaradi vpojnosti vode probleme, če narediš napako pri zalivanju. Zato se šota meče ven iz substratov za kaktuse.

Redkokateri kaktus je kalcifoben, torej da bi slabo odreagiral na prisotnost apnenca. Lahko da sčasoma kakšna vrsta pokaže tak značaj, bolje pa bo, da se naredi seznam vrst, ki rastejo v apnencu. Ta seznam je dolg in ga nimam pri roki, bom pa pogledal, če ga je možno na hitro sestavit.

Načeloma apnenec dobro prenašajo oz kar rastejo v apnenčastih tleh:

- mehičani (Ariocarpus, Astrophytum, Thelocactus, Gymnocactus, nekatere Coryphantha in Mammillaria)

- od kamenčkov Argyroderma, Titanopsis, Aloinopsis

- kar nekaj aloj in mlečkov

Je pa pogosto tako, da čimbolj zahteven je kaktus, večja je verjetnost, da raste v apnencu.