Pri prodaji v Mozirskem gaju avgusta letos sem prvič doživel, da je kupec zavrnil vrečko za izdelek. Gospa srednjih let mi je zavrnila ponujeno vrečko z besedami: 'Bom kar tako nesla, bom naravi prihranila en gram odpadne plastike.'

Če bi vsak človek na svetu (seveda teoretično) naravi prihranil eno samo odpadno vrečko letno, bi na leto zavrgli 7000 ton plastike manj!

Človek ima samo še slabih deset let časa, da se korenito začne boriti proti podnebnim spremembam. Po tem času bomo dosegli točko brez povratka, ko bo Zemlja trajno uničena.

Slovenec namreč v povprečju prispeva 10 ton emisij CO2 letno, znanstveniki pa ocenjujejo, da bi bila emisija na prebivalca Slovenije za stabilno ravnovesje podnebja okrog 2 toni CO 2 na leto.

Dve toni ga nakurim čez zimo, dve toni pa z avtom. Potem ga kakšno tono nadiham (?) in dvajset kil naprdim. To zadnje je neprijetno, ni pa ekološko nesprejemljivo. Če bi hotel proizvest samo dve toni letno, bi moral najprej prodat avto in se gret sam s cepljenjem drv, brez kurjenja. Težka bo.

Če se kdaj peljete od Sevnice proti Krškem, se na vrhovem ozrite na njive in lepe domače kozolce ob Savi.

Pravzaprav bistvo ni v lepoti te vasi. Debata gre še vedno o ekološkem ravnanju.

Lepoto te vasice so pravzaprav pokvarile naprave, ki pravzaprav služijo človeški razsipnosti in so s tem le obliž na rane ekologije. Pozitivno pri tem pa vidim to, da je nekdo vseeno razmislil o ekologiji in namesto kurjenja lignita ali urana postavil fotovoltaično eletrarno. O ekologiji te naprave bomo govorili čez deset let, ko jih bo treba zamenjat, ampak te celice itak vsebujejo take materiale, ki se jih še kako splača reciklirat.

je zelo velik doprinos k okoljevarstvu, je pohvale vreden. Če izračunaš, koliko dima in CO2 spusti vsako gospodinjstvo vsako zimo v zrak, ni čudno, da smo si zadimili planet. Tale naša zemljica ima očitno zelo dobro samozdravilno moč, da toliko svinjarije pogoltne nazaj vase.

To drži, vendar je CO2 isti CO2, ne glede kako ga obrneš in iz katere osnove prileze. Pred tridesetimi leti je bilo na zemlji 2 miljarde ljudi in večina od teh se je grela - hmmm, se ni grela ali pa je ogrevala samo en mali kot v bivališču. Danes je baje na zemlji 4 miljarde ljudi od katerih si četrt greje celo bajto na 23 stopinj Celzija. Dvignili smo samo komotnost, tudi v smislu ekologije. Pred tridesetimi leti smo kurili drva in je v Litiji novembra smredelo in zrak je bil siv. Pred dvajsetimi je postalo kurilno olje defolt in smo kurili nanj. Sprva je še malo smrdelo po žveplu, nato pa vedno manj. Danse ne smrdi več po žveplu, ampak kurilca gre pa desetkrat toliko v zrak kot pred dvajsetimi leti. Znebili smo se žvepla, da nam ne smrdi, CO2 pa ostaja.

Mnogo CO2 voda spere v podzemlje, zato je storija o CO2 pretirana. Utegne biti prav res, da nas z globalnim segrevanjem nategujejo, da bi prodali nove tehnologije. Nova tehnologija zame je ravno zemeljsko ogrevanje in take reči, kjer z neka malo plastike naredimo čudo.

Tudi Nafta je nastala iz biomase, ne pozabit.