V to temo dodajam tudi intervju, kateregega opravil aprila 2010 z Alojzem Plaznikom predsednikom sadjarskega društva Fran Praprotnik Mozirje.

Alojz Plaznik je predsednik sadjarskega društva Fran Praprotnik Mozirje. Bil je dolgoletni direktor Zgornje Savinjske kmetijske zadruge Mozirje(ZKZ Mozirje). Leta 2008 pa je za neprecenljive zasluge pri gospodarskem in društvenem razvoju občine postal častni občan občine Mozirje.

Kako dolgo se že ukvarjate z sadjarstvom in kako dolgo ste že predsednik sadjarskega društva Fran Praprotnik?

Z sadjarstvom se prej nisem ukvarjal, ker je bila dolina živinorejsko usmerjena. Ob upokojitvi pa sem se začel ukvarjati z sadjarstvom. Moje sadjarstvo je hobi program. Predsednik društva sem že od same ustanovitve društva

Kdaj je bilo društvo ustanovljeno in z kakšnim namenom?

Društvo je bilo ustanovljeno  septembra 2003 v spomin na zaslužnega pospeševalca sadjarstva v mozirski okolici in, da zainteresiranim ljubiteljem omogočimo izobraževanje o sadjarstvu in poskušati ohranjati zavest o ohranjanju starih visokodebelnih sadovnjakov. Sodelujemo tudi z sadjarskimi krožki in društvi. Vsake dve leti imamo tudi sadjarsko razstavo. To pa zato, ker stare sorte vsake dve leti obilno rodijo.

Zgodovina sadjarstva v Mozirju je dolga. Mi lahko poveste kako dolgo se že ljudje ukvarjajo sadjarstvom v našem kraju?

Včasih je imela vsaka kmetija svoj sadovnjak oz. pungrad, načrtno pa so se ljudje začeli ukvarjati z sadjarstvom konec 19. stoletja. To sta pospeševala Fran Praprotnik in sadni trgovec Rudolf Pevec  le ta jih je prodajal v vse dežele Avstro-Ogrske monarhije, cel Balkan in celo do Egipta. V rodnih letih je iz Mozirja in celotne Zgornje Savinjske doline odpeljal 300 vagonov oz. 3.000 ton jabolk. Podporniki sadjarstva v Mozirju so bili še: Josip Lipold- takratni župan, Jakob Škoflek- mozirski nadučitelj in Fran Praprotnik- mozirski nadučitelj in lastnik petih drevesnic sadnega drevja. Naj omenim še to, da je bila pred 170 leti v Mozirju ustanovljena prva podružnica štajerske družbe.

Kdo je bil Fran Praprotnik?

Fran Praprotnik je bil na prelomu leta 1900 ravnatelj osnovne šole Mozirje. Doma je bil v Šent Andražu (Andraž nad Polzelo). Bil je pospeševalec sadjarstva v Mozirju.

So se ljudje v starih časih ukvarjali zgolj samo z pridelovanje jabolk ali še z pridelavo kašnega drugega sadja?

Pridelovali so še hruške, slive in češnje za kuhanje kompotov ob delavnikih. Drevo so posadili potem pa ga prepustili naravi.

Koliko starih sort jablane raste na območju občine Zgornje Savinjske doline? Jih lahko naštejete nekaj?

Ocenjujemo, da je na območju celotne doline včasih raslo okrog 150 sort od tega jih je bilo 60 najbolj pogostih. Med zgodnjimi sortami sta najbolj pogosti sorti beličnik in grafenštajc oz. šentjakob'nca, med poznimi sortami pa bobovec, carjevič, ledrovka oz. damasonski kosmač in mošancelj.

Se vam zdi, da stari sadovnjaki izginjajo in zakaj?

Stari sadovnjaki izginjajo iz enostavnega razloga. Predvsem zato, ker so bile včasih velike družine in je bilo veliko delovne sile pri hiši veliko. Danes pa je temu drugače. Glavni krivec vsega tega pa je mehanizacija.

Kaj bi po vašem mnenju potrebno storiti za ohranitev starih sadovnjakov?

Za ohranitev starih sadovnjakov mora biti ekonomski interes in podpora. Na lepe oči nebo nič! Izdelki iz ne škropljenega sadja bodo v prihodnosti dragocena tržna niša in to priložnost lahko kmetje v okolici dobro izkoristijo.

Ste kot predsednik sadjarskega društva že kdaj razmišljali o tem, da bi uredili zbirko starih sort jablan?

Zato bi bilo potrebno veliko truda in denarja, obstajajo pa že. Bomo pa v bližnji prihodnosti z pomočjo svetovalne službe naredili CD na katerem bodo slike in strokovni opisi vseh starih sort jablane iz okolice Mozirja in celotne Zgornje Savinjske doline. Pospeševali bomo tudi ohranjanje starih visokodebelnih sadovnjakov. Poskušali bomo doseči tudi to, da bo v vsaki občini v Zgornji Savinjski dolini imela ena kmetija vzorčni nasad starih visokodebelnih sort jablan. To bo tudi dober učni pripomoček in s tem bomo tudi pospešili ohranjanje starih visokodebelnih dreves. S tem bomo naredili »favšijo« med kmeti.

Ali obstaja možnost, da bi na območju občine Mozirje ustanovili drevesnico kjer bi gojili sadike starih sort jablan?

Drevesničarjev je veliko ampak ni velikega interesa. Ljudje se odločajo samo za nekatere sorte kot je npr. carjevič. Drevesnica v Kozjanskem regijskem parku je zainteresirana, da bi gojila stare sorte jablan iz našega območja.

Vir: Mazej, J. :  Trajnostni razvoj občine Mozirje, April 2010

Mozirje, ti dika Savinjske doline,

ostani ponos mi slovenske učine!

Kot tvoje planine v vek trdno mi stoj,

ko bije za dom in svobodo se boj.

Te verze je napisal kaplan Anton Aškerc v poslovilnem pismu ob odhodu iz Mozirja 11. oktobra 1894.

Glavni pobudnik za ustanovitev te organizacije oz. društva za ohranjanje travniških sadovnjakov je naš novi član Pepi. Vsi, ki vam je mar za ohranitev starega kmečkega sadja ste dobrodošli. Lahko povem tudi, to da imamo v naših vrstah tudi že veliko uplivnih ljudi.