Palmenhaus ali hiša palm na Dunaju v Schönbrunnu je prava arhitektonska mojstrovina – kapo dol ni ga danes, da bi lahko naredil takšno mojstrovino!

Ta mojstrovina se nahaja v neposredni bližini znanega Avstrijskega gradu Schönbrunn na Dunaju. Na površini preko 3000 m2 se nahaja več kot 4500 rastlin.

Zamisel gradnje tako velikega rastlinjaka je imel cesar Franz Joseph I. S pomočjo dvorskega ključavničarja in konstrukterja po načrtih arhitekta Franza - Xaver Segenschmied tudi izpeljal. Leta 1883 je bila otvoritev rastlinjaka, vrednega takratnih 100.000 Guldnov. Marsikateri so se takrat spraševali, ali je monarhiji to potrebno.

Prečudovitih 113 m dolžine rastlinjaka, kateri poteka iz severa proti jugu in celih 29 m širine ter s svojim prečudovitim sredinskim paviljonom, ki sega celih 28 m v višino, sodi med vrh najlepših rastlinjakov na svetu.

Rastlinjak je sestavljen iz treh klimatskih delov. Kot že rečeno, je sredinski del najvišji - 28 m, severni in južni paviljon pa merita v višino 25 m. Povezani so s prehodnimi hodniki. Severni del je mrzel del za rastline, katere ne prenašajo visokih temperatur. Sredinski paviljon je topel predel za srednje zahtevne rastline, južni del pa je tropski - visoke temperature in zelo velika vlažnost.

Slika (C) - http://www.schoenbrunn.at/wissenswertes/rundgang-durch-den-park/palmenhaus.html

Takšne dimenzije rastlinjaka ( dolžina in širina ) je lahko arhitekt dosegel le s pomočjo radiusov konstrukcije, kar pa da čar temu. V rastlinjak je vgrajenih "samo" 600 ton kovanega jekla in 120 ton litoželeznih delov oz. elementov. S tem, da so vsi elementi vezani z vročim kovanjem - spoštovanja vredno.

V začetku so ogrevali rastlinjak skupaj z ogrevanjem živalskega vrta, ki je v neposredni bližini, vendar so kasneje ugotovili, da je ogrevanje premočno, zato so naredili svoj sistem z parnovodnim ogrevanjem.

Senčenje je bilo popolnoma preprosto s ponjavami iz blaga.

Za čiščenje tako velike površine stekel rastlinjaka pa je takratni cesar vpoklical kadete njihove vojske.

Sistem zalivanja in zračenja pa je za moje pojme za tisti čas fenomenalen, saj je takšen sistem odpiranja oken, ki še na mnogih delih rastlinjaka deluje, res pohvale vreden. Skratka ne gre tukaj samo za arhitektonsko stvoritev, ampak tudi za funkcionalno stvar.

Vsa meteorna voda s strehe se preko žlebov in odtočnih cevi zbira v rezervoarjih (2 x 120.000 litrov) in se uporablja za zalivanje.

Žal so grad Schönbrunn in okolico leta 1945 močno bombandirali in večji del ratlinjaka je bil uničen. Obnovo so začeli 1948 in končali leta1953. Samo za informacijo - takrat so zamenjali 45.000 stekel (že takrat so imeli dvoslojna stekla) in porabili za zatesnitev 55 ton kita.

To je en majhen opis tega rastlinjaka za tiste, ki še ga niste obiskali. Vredno ogleda.

Moje mnenje pa je, kot strojnik in izdelovalec zimskih vrtov in rastlinjakov, da nas je lahko v tem času sram, kajti vse kar se naredi, se gleda samo skozi denar, ne pa vizualnost in funkcionalnost - žal tak je.

Žal ne morem objavi svojih fotografij, ker mi jih je računalnik nekje požrl!

Za vse, ki želijo več informacij www.schoenbrunn.at

Fotografije tudi na www.wikipedia.at

Palmenhaus wien