Prijatelj je samo tisti, s katerim živiš in deliš vse. Vsi ostali so znanci.

So pa tudi taki, katerim bi človek lahko rekel prijatelji. Jaz jih imam nekaj.

Tvoj prijatelj, ki te bo čakal s pol denarja, je poštenjak, ni pa nujno tudi prijatelj. Pravi prijatelj ti bo povedal, da je škoda vreči na smeti 10 let življenja za pet milijonov denarja. Prijatelj je tisti, ki te sprejme takega, kot si. Pojavi se takrat, ko ga potrebuješ in ne teži, kadar si siten. Prijatelj te spoštuje ne glede na tvoje lastnosti. Prijatelj - za vedno. Tisti, ki je bil prijatelj dve leti, pa to potem ni bil več, ni bil priijatelj ampak je samo na nekaj računal in je šel, ko tega ni dobil. Pravi prijatelj odide, ampak se vrne.

Vendar je tako, da ne izbirajo prijatelji tebe, ti izbiraš njih, in to s seboj. Kakršen si, taki prijatelji se ti bodo 'prilepili'.

Malo za hec: "...Tvoj prijatelj, ki te bo čakal s pol denarja, je poštenjak ..." če oropa banko že ni poštenjak!

Jaz pravim, da je pravi prijatelj tisti, ki prenese tudi kritiko. Torej tisti, ki mu lahko poveš odkrito mnenje, če te povpraša po njem, pa ti za to ne bo zameril. Da ti besed ni treba zavijati v celofan in da si z njim tisto, kar si, brez pretvarjanj ....

Ne vem če. Če mene prijatelj vpraša za mnenje, mu bom povedala odkrito. To še ne pomeni, da ga bom sesula v nulo, ker tega itak ne počnem. Nikomur. Kritiko lahko poveš v konstruktivnem tonu in to lahko kvečjemu pomaga za vnaprej, sej ga ne zabiješ do nafte. Ne bom zadeve hvalila in javkala kok je fajn, če ni, prijatelj se bo pa potem s tem nekje zares opekel. Takšnega pravega prijatelja, ki me samo hvali, pa čeprav ve, da bom z zadevo pogorela na celi črti, ni prijatelj, ampak nekdo, ki prav privošči slabo.

Joj, (pre)težka tema za zjutraj .....

Peyotl: He he, itak pravijo, da je prvih sto let najbolj zaje*anih, pol pa že gre naprej!

Morda sem se z besedo 'prijatelj' res napačno izrazila. O primernosti besede sem razmišljala še preden sem potrdila omenjeni komentar. Pa vendar sem se zanjo odločila, ker sem želela izraziti pozitivno reakcijo in naklonjenost. Ne poznam uradne definicije besede prijateljstvo in me, po pravici povedano, tudi ne zanima. Vem pa le, da je življenje prekratko, da bi si postavljala nesmiselna vprašanja o tem, kdo je moj prijatelj in kdo moj znanec, kdo ni moj prijatelj itd . 

Namreč, ne razmišljamo vsi enako. Zato bom jaz še vedno razmišljala v lastni, pozitivni smeri, kakor sem do sedaj in se ne bom obremenjavala z nekimi puhlimi človeškimi nenapisanimi pravili.

Zato, prijatelji moji, komentar ostaja nespremenjen.

Wigec, upam, da te s tistim komentarjem nisem užalila. Če se pa kdo čuti prizadetega zaradi izraza prijatelj, bom komentarje popravila.

heh prijatelj ja... se ne vem al bi se ob tej besedi smejala al se rajši kr zjokala...

So znanci... so pa tud prijatelji lahko dobri prijatelji, tako kot so slabi prijatelji, so najboljši prijatelji... slabo poznani, dobro poznani itd... se vseeno...

kaj naj rečem na to...
Prijatelj kot prijatelj itak ne more bit vsak... eni ti v življenju vseeno malo več pomenijo kot drugi... od prijateljstva je tud odvisno, koliko časa preživiš z njim in kako se z njim razumeš... valda, da ti je tisti, s katerim imaš šanso več časa preživet z njim, boljši od tistega, kateri se na tebe spomni en krat na 3 mesce npr... zato, ker ga imaš priložnost bolj spoznati, mu več zaupati itd....

Včasih se pa izkaže, da ti zna tist prijatelj ki ga sploh ne opaziš... bit dost boljši od nekega ful kul the best kolega... ki ga je sami gofl, kak sta si vi2 čist super ful kul hudo fajn... Štala

Nekateri imamo pač malo bolj zajeban karakter in smo za nekatere ljudi pač prezakomplicirani, pa kaj zdaj... tud taki mormo obstajat!!
.... imamo zato pač malo višja merila kar se tiče znancev, prijateljev, dobrih prijateljev, itd... jah... vsi pač ne mormo bit enaki... upsss!!!

Kar se tiče pa tistega da moreš s prijateljem delat v rokavičkah pa pazit kaj rečeš...

To meni pride naprej, ja bodi prijazn, pazi kaj govoriš, pazi kaj mu rečeš, da se ja nebo tri leta mulo na tebe, pretvarjaj se, da je vse ok... ma pa daj no... se to pol nisi ti... to ni nikakvo prijateljstvo...

Če ti pričakuješ, da bo kdo iskren do tebe, moreš pol tud ti bit do njega... Kaj se boš npr. delal, da si dobre volje, če nisi pa tam špilo neko opico...

no se vseeno, v glavnem... ko nekoga rabiš oz. potrebuješ njegovo pomoč in nasvete se pa itak najhitreje pokaže kateri je tvoj prijatelj, kateri priliznik itd... zaupat je dan danes težko tudi "pravemu prijatelju"... ker nikol ne veš, kdaj ga bo zgrabla želja po tem, da si zavaruje svojo guzo... pa tebe v drek potisne za brezveze...

V GLAVNEM.... VIDEZ VARA!!!

je ravno to - poplava puhlih besed. Vendar so nekaj pričakovanja, nekaj pa realnost. Izhajal sem iz vprašanja, kaj imajo v sebi tisti prijatelji, ki so mi najpomembnejši, ne kaj si jaz teoretično predstavljam kot lastnost prijatelja. Ravno zato tako vprašanje.

Namreč, ke pomislim na mojih nekaj najboljših prijateljev, me je zanimalo, kaj je tisto, kar nas povezuje. Priznati moram, da imamo vsi premalo časa, da bi prebili več časa skupaj. In to je zagotovo eden od faktorjev, ki pomaga pri tem prijateljstvu. Če zdaj pomislim, kaj vidim, ne kaj pričakujem:
- redka, a polnovredna srečanja
- nobenih pričakovanj
- vzajemno spoštovanje
- pomoč v ključnih trenutkih

Pravzaprav tega niti ni kaj več. Če potem sklenem, kaj bi ta moja prijateljstva lahko oslabilo?
- pogosta srečevanja, ki privedejo do preglobokega poznavanja
- prevelika pričakovanja, ki bi me vodila v razočaranje
- nametavanje nekih resnic in vtikanje v prijateljeve osebne zadeve
- obremenjevanje prijatelja s svojimi osebnimi nerešljivimi problemi
- polariziranje prijateljev v sporih tretjih oseb
- skrivanje in umikanje nerazjasnjenih zadev
- in seveda, izdaja

Slabih prijateljev pravzaprav ni. Je le razočaranje nad pričakovanji, ki smo jih imeli do neke osebe, pa jih ta ni izpolnila. Zato lahko postanejo najboljši prijatelji največji sovražniki, ker preveč vedo eden o drugem.

Zato se z nekaterimi stvarmi ne strinjam. To, da lahko prijatelju poveš kar vse in da mora to sprejet, ne gre. Ravno do teh ljudi je vredno gojit spoštovanje prav v besedah, saj ne pomeni, da mora bit prijatelj kanta za smeti, za slabo voljo, za poslušanje naših neskončnih težav, katere niti ne želimo odpravit in potrebujemo le potrditve, zato naj bo beseda prijatelju dobra. Če to preide v hinavljenje, je zadni čas, da se vprašam, ali sem temu človeku res prijatelj ali je bolje, da se umaknem. Hinavljenje pomeni podreditev v želji po neki dobrobiti, kar večinoma pripelje do spora zaradi neuresničenih pričakovanj.

Ja, marsikdo med nami ima zajeban značaj, tudi jaz, pa vseeno najdemo prijatelje. To pomeni, da so čustveno mnogo višje razviti od mene in moj značaj razumejo in ga tako tudi sprejmejo. To pa ne pomeni, da lahko pričakujem, da bom s svojim značajem brezobzirno mahal okoli ne da bi ga skušal omilit. Če kdo pričakuje, da bo prijatelj prenašal njegove muhe, naj gre k frizerju in naj tam jebe frizerko pri striženju in ji naj da zato potem visoko napitnino. Ali pa policaja na cesti, če si upa.

Zajebani značaji naredimo več napak in včasih pademo v težavo, ko smo se prisiljeni soočiti s posledicami svojih dejanj. Če jih ne razčistimo, nam ostanejo na plečih do smrti. Zato se je včasih dobro naučit izgovorit besedo Oprosti.

Mam raje zajeban značaj... naredim raje 1000 svojih napak, sem raje jezna na sebe ko na bilo koga drugega, kar še pa ne pomeni, da se ne znam opravičit, samo ne mislim se opravičevat nekomu, ko mu nisem nič naredla! Saj nisem jaz laži okol trosla, poleg tega če se ljudje ne znajo brigat za svojo rit, se bom tud jaz nehala brigat za svojo rit... če me bo kdo vdaro, ga bom vdarla nazaj... Pa me ne briga za posledice. Eni se nismo navajeni bojevat, smo se pa zato navajeni branit!

Zvone, lahko se strinjaš s tem al ne... ampak pravemu prijatelju lahko poveš marsi kaj... tud stvari, ki bi ga lahko prizadele... ampak povedat grdo stvar da zveni še grše ali pa lepo (brez zamere) je v skrivnosti - zbiranja besed, oblikovanju stavka, in pa tonu... s katerim mu to poveš...
Če mi kdo pove kritiko na lep način, mu bom dost bolj hvaležna, kot pa če se prilizuje pa mi noče nič povedat, al pa začne jeclat pa mrmlat... Meni gre na živce če me ljudje hvalijo, enim pa ob tem rastejo krila... Včasih svojih napak ne vidim, sem pa hvaležna da mi jih kdo pove in jih probam popravit... Ampak ne vedno, odvisno če se strinjam s tem al ne... nerada zamerim, ampak ko zamerim pa ko mi neka stvar dopizdi, pa postanem flegma... Če nebi bla taka kakšna sem, bi že bla zdavnaj mrtva, ker bi me drugi že zdavnaj pohodli!

A se ti zdi da imaš zajeban značaj? Hmmmm, mislim da to ne drži. V obrambi človek naredi marsikaj, kar sicer ne bi in to ne pomeni, da ima zajeban značaj. Morda samo da je bil prevečkrat prizadet. Morda se ti je samo zdelo, da nikamor ne spadaš. Spadaš k nam. Tu si dobrodošla.

Drži, kar si napisala: pomebno je, kako je kakšna stvar povedana. Kljub temu so stvari, ki bi prijatelja prizadele, stvari, ki se jih ne da povedat na tako lep način, da ga ne bi prizadele. Zato se prijateljem tega ne dela.

Ljudem, ki nosijo v sebi negativno energijo, se je bolje umaknit. Vendar so taki ljudje redkost. Med kaktusarji prav gotovo, ker svoje frustracije iztresemo v rastlinjaku.

Starši so mi res dali veliko, vendar bolj v materialnem smislu. Več so mi dale izkušnje oz. neuspeli poskusi. In knjige.

Kar se pa tiče konfliktov, je pa skrivnost v tem, da se ne postavljaš v neke butalske situacije, temveč poskušaš ostati nepristranski. Ko prijatelj potrebuje nasvet, mu daš nasvet, če ima  težavo, ga poslušaš in mu ne poskušaš vsiljevati svojega mnenja. Kar se pa tiče hinavščine, pa menim, da se ti vse, kar daš - vrne kot bumerang! Torej, če se ti v zadnjem času dogajajo same 'čudne' stvari, razmisli o tem, kaj si naredil(a) narobe, da so v sedanjosti vidne posledice. Določen vzrok vedno pelje do določene posledice.

Tiste lastnosti, ki jih pogrešaš pri drugih ljudeh, ravno tiste lastnosti tebi manjkajo. Skozi druge ljudi vidiš, kaj je pri tebi še za popraviti. Bolj ko se skušaš spremeniti na bolje, bolj se bodo tudi drugi ljudje okoli tebe spreminjali na bolje. Preverjen recept!

Tukaj želim omeniti tudi modrost, ki jo je že Zvone omenil, pri enem od prvih komentarjev: Enake ptice letajo v jatah - zakonitost privlačnosti. Boljše kot bodo tvoje lastnosti, boljši bodo ljudje okoli tebe. Namreč, ljudje imamo posebne 'antene', s katerimi zaznavamo ljudi z isto valovno dolžino. Bolj kot si bomo podobni, bolje se bomo razumeli. Premisli, s kom se družiš, pa boš ugotovil(a), kdo si!

Wigec, me veseli, da nisi zameril!

Morda res trenutno vidiš s strani staršev predvsem materialno zapolnjenost, vendar tako zdrav značaj ni le posledica izkušenj in knjig. Starši ti niso dali negativnih vzorcev, ki bi te omejevali v življenju in si sprotila svojo inteligenco. Kako pogosto je ta moč omejena z negativnimi čustvi, ki jih pridobimo ljudje v rani mladosti... Zato mislim, da si dobila bogato doto. To ti pomaga, da življenje uravnovesiš, pa naj ti pomagajo izkušnje, knjige, prijatelji... in se držiš načela, da nič da lahko le nič.

Saj sem ti rekel, da si Opazovalka. 

Ja, človek si poišče sebi enako družbo in prijatelje. Ko pride v konflikt, začne zdrava osebnost iskati vzroke v sebi, ne v drugih. No, če zdava osebnost sploh kdaj pride v konflikt...

Zakonitost privlačnosti zagotovo drži. Tisto, kar nam je na drugih všeč, nosimo v sebi. Ampak tu je past - tudi to, kar nam na drugih ni všeč, je tudi naša lastnost. Tako treščimo ob podobne značaje in če tiščimo glave skupaj, včasih usekajo buče ena ob drugo.

Zato je teorija o prijateljstvu eno, kjer pogosto vladajo stereotipi, praksa pa drugo. Zdaj govorim o praksi.

Kaj če se prijateljstvo skrha.

Če prijatelja zagnojiš, se da vstopit nazaj v njegov svet. Da. Vendar ti mora biti žal za tisto, kar si mu storil. Opravičilo je vredno le če sebi priznaš napako, ne samo njemu. Takrat mu tudi lahko pogledaš v oči.

heh Zvone... kaj pa če več ne želiš imeti takih prijateljev???... zakaj bi gledli nazaj, če lahko gremo dalje... ljudi na svetu je ogromno, eden izmed teh je lahko taki prijatelj, katerega še v življenju sploh mel nisi (zakaj se nekatere stvari gledajo tako ozko, če pa je tolk poti pa možnosti)... a bi se ti želel pobotati z nekom ki te je želel uničiti pa ki ga vrjetno druga ne moreš ko pa sovražit? Eno je govorit, drugo pa naret

No, super, samo da se razumemo!

Zato včasih kakšno dobro temo preberem trikrat ... ali petkrat. Pa včasih še kakšno stvar spregledam.

Uhica je napisal:

... pa saj o vsem govorimo nasplošno al ne?

Ja. Govorimo na splošno. Zato je ta tema nastala. In se iz tega učimo, saj se morda vidimo nekje.

Nekaj sem se pa iz tega naučil. peyotlca!

Ja saj zato sem pa to temo ponovno odprl.