Opuntia basilaris je ena od najbolj trdoživih opuncij, ki v naših krajih prenese skoraj vsak mraz, obenem pa je dokaj neobčutljiva na močo. Če je vsajena na prostem, cveti že kot majhna rastlina.

Echinocereus viridiflorus var. robustior je eden od skrajno trpežnih vrst prezimnih kaktusov, ki brez težav prebije še tako hudo zimo na prostem. Je dokaj neobčutljiv na močo in od petih v skalnjak vsajenih precej zdelanih rastlin je v prvi zimi zgnila samo ena.

Kaktus je zanimiv že po videzu in se zanj odloči marsikdo že zaradi pisanih rdečkastih bodic, privabi pa jih tudi zelenkasta barva cvetov.

Pri gojenju teh ehinocereusov v vročih rastlinjakih imajo gojitelji težave, saj rastlina slabo prenaša vročino. Če že, mora biti zadostno zalivana.

Echinocereus reichenbachii var. caespitosus je dobra, vendar pogojno prezimna vrsta kaktusa. Mraz dobro prenaša, vode pa ne in v mojem nasadu je polovica teh rastlin na koncu zime zgnila v aprilskem deževju. Nekateri gojitelji poročajo o boljših rezultatih, vendar je dolgoročno te lepe kaktuse bolje posadit v pokrit nasad, kjer se kljub mrazu obnašajo zelo dobro.

Ena od najbolj prezimnih vrst delosperm in prezimnih živih kamenčkov nasploh. V nekaj letih zraste v lepo blazino zelenih telesc, ki spomladi - v juniju- obilno cvetijo. Gojene v rastlinjakih cvetijo že okoli prvega maja.

Echinocereus coccineus var. paucispinus iz  Kimble countija. Kaktus sodi v skupino triglochidiatus in je popolnoma prezimen. Od vseh ehinocereusov so se primerki iz te skupine najbolje obnašali tudi v spomladanskem dežju.

Echinocereus cylindricus var. corellii je nekakšen vmesni člen med skupino reichenbachii in chloranthus. Če se ne motim, raste v Oklahomi, kjer so vsi kaktusi skrajno prezimni. Čeprav so poskusni primerki dobro preživeli zimo, jih je nekaj vzelo spomladansko deževje v aprilu.

Maihuenia techuelches je verjetno še eno ime za Maihuenia poeppigii. Raste v Argentinski Patagoniji in se na mrazu kar dobro obnaša, le pravočasno mora biti vsajena v pesek, da se do zime dobro vraste. Na prostem ji poženejo belkaste bodice in bujni listi, kar je v rastlinjaku težko doseči. Najlažje pridemo do rastlinic, če eno rastlino cepimo na navadno opuncijo in potem iz cepiča vsako leto odrežemo nekaj brstov, kateri se zlahka ukoreninijo.

Maihuenopsis darwinii je presenečenje v skalnjaku, saj je zimo prenesel zelo dobro. Poleg tega je lepši kot v rastlinjaku in voda mu niti malo ne škodi. Sicer te rastline rastejo v visoki argentinski Kordiljeri, pa vendar ni pričakovati, da bi prenašali ekstremno nizke temperature. Druga stvar je, da so ravno zaradi prenašanja moče zelo hvaležni za skalnjake.

?????

Hit na google pogledat, kakšen je Echinocereus triglohidiatus var. mojavensis!

Opuntia phaeacantha var. longispina je hitro rastoča bujna opuncija, ki izvira od Ivana Manfreda. Ni toliko longispina kot ji pove ime, se pa hitro razraste v veliko široko gomilo zdravih temnozelenih lopat. Ni prav nevarna, zato se jo zlahka obvladuje.

V skalnjak sem lani vsadil odsekane lopate, ki so se čez zimo lepo ukoreninile, torej pozno sajenje za res prezimne vrste ni problematično.

Opuntia erinacea var. ursina je ena bolj redkih vrst opuncij pri nas. V rastlinjaku je grda, neugledna, ne uspeva dobro in se lahko tudi raztegne. Na prostem je prava ursina.

Če vprašanje za stručkote: kaj pomeni ime erinacea in kaj ursina? Po čem ima rastlina ime?

Opuntia hystricina 'Memmingen' je še en znan kultivar, ki je precej razširjen po severnih deželah.