Španski lazar

Arion vulgaris Alfred Moquin-Tandon, 1855)

Španski lazar je invazivna vrsta polža, ki se je razširil iz Španije predvsem s transportom zelenjave. Je opečno rdeče barve, dobro prenaša malo bolj suho okolje, širi pa se v  velike otoke predvsem v naseljih in na vrtovih. Doma je v severni Španiji, Franciji in južni Angliji. Zraste do največ 12 cm dolžine. Značilen je po tem, da se lahko hrani tudi z mrtvimi ali šibkimi živečimi primerki svoje vrste. Zaradi razširjenosti ob cestah se ga je prijelo tudi ime španski obcestni polž. Pari se s črnim lazarjem, zato nekateri avtorji trdijo, da je le rdeča varianta črnega lazarja.

Španski lazar se napačno opisuje s sinonimom Arion lusitanicus Mabille, 1868 (portugalski lazar). Opis se je pojavil s pojavom tega lazarja na Portugalskem. Čeprav naj bi se po opisu razlikoval od španskega lazarja po anatomiji in številu kromosomov, ga večina avtorjev ne priznava kot samostojno vrsto.

Veliki rdeči lazar

Arion rufus

Obstaja tudi avtohtoni veliki rdeči lazar, ki se od španskega loči predvsem po velikosti. V dolžino meri do 18 cm, portugalski pa le  do 12 cm. Je zaščitena vrsta.

Veliki vrtni polž

Helix pomatia Linnaeus, 1758 (Roman snail, Burgundy snail, Edible snail)

Vsem dobro znana vrsta polža je bila v preteklosti najpogostejši polž na vrtovih, vendar se je z nabiranjem številnost teh živali tako zmanjšala, da je danes zaščitena. V vrtnarstvu še vedno dela škodo, vendar ga danes po škodi daleč prehiteva španski lazar.

Črni lazar

Arion ater Linnaeus, 1758

Črni lazar je na vrtovih zelo redka žival, zato je ne bom posebej obravnaval. Če se pojavi, je za zelene rastline zagotovo večji škodljivec kot mali polži s hišicami, saj se spravi predvsem na svežo hrano, polži s hišicami pa bolj na razpadlo rastlinsko tkivo.

Cepaea hortensis (O. F. Mueller 1774)

So manjši polži s progasto hišico, ki se pojavljajo v bolj suhem okolju. V Panoniji in v dunajskem področju se pojavlja Cepea vindobonensis, v primorju pa Xerolenta obvia obvia, ki je značilen po tem, da ga podnevi v velikem številu najdemo na rastlinah in na steblih dreves. Vse te vrste se hranijo z algami in mrtvim tkivom, zato bistvene škode ne povzročajo. V skrajni sili lahko požro male sejance. 

Pri nas je bolj poznan gozdni polž Cepaea nemoralis.

Identifikacija polžev in lazarjev

Z identifikacijo polžev in lazarjev bodo verjetno težave, saj nomenklatura tako kot pri rastlinah in drugih živalih ni popolnoma dorečena. V osnovi bomo polže očitno ločili na polže s hišico in lazarje brez hišice. V pogovornem jeziku namreč običajno za vse vrste uporabljamo termin polž. Najbolj nas bo zanimalo ločevanje španskega lazarja od velikega rdečega, rumenega in progastega, kjer razen pri rdečih variantah ne bo težav. Pri rdečem lazarju pa se očitno vrste ločijo najbolj očitno po velikosti, kjer naj bi bil portugalski lazar dolg le 3-5 cm, španski do 12 cm in veliki rdeči lazar do 18 cm. Slednjega pustimo pri miru, ker je redek, v rastlinjakih in vrtovih pa ga bomo redko našli.

Poleg omenjenih se v mojem vrtu pojavljajo mali temnorjavi lazarji velikosti 3-5 cm. Če ne gre za neko četrto vrsto, ki sem jo spregledal, bi po velikosti, pa tudi po barvi lahko sodila tudi v opis portugalskega lazarja.

Še zanimivost: znano je, da je beli mleček evforbij zelo pekoč in strupen. Polži pa se z lahkoto spravijo tudi na mlečke in jih lahko v nekaj nočeh tudi v rastlinjaku popolnoma uničijo. Čez dan se skrijejo pod lončke in preživijo precejšnjo vročino, zvečer pa se spravijo na delo. Spominjam se primera, ko mi je španski lazar v nekaj nočeh uničil kar nekaj primerkov Euphorbia obesa, preden sem škodljivca odkril in ga odstranil.

Odstranjevanje požev

Polži, sploh španski lazarji, so v vrtovih in rastlinjakih hudi škodljivci. Uničevanje polžev je opisano v temi o odstranjevanju polžev.