redlady je napisal:

Ja to večkrat slišim ampak nisem tako grozna. Še nobenga nisem zastrupila.

Zagotovo? Niti enega? Vsaj enega? Zagotovo enega.

Oh Lady, veš da obstajajo, le malo se ozri okoli, daleč ni od tebe proč on, ki te ljubi in ti piše pesmi, le da tega ti ne veš... kot jaz, ki pišem tukaj njej, pa ne pride tega brat.

Saj vsi desci pišemo pesmi, ampak smo bolj štorasti pa raje tega ne povemo na glas.

Ja, da nav kera mokra preveč ratala, ker sem že oddan ... zares!

Edina ketna, ki hudega pesa drži, je dobra rit.

Ej, je čist mim.

Hvala, punce, ste me na nekej spomnile. Jest sem pa res srečen človek.

Veš, kaj je zjebana perverzija samca? Da greš po štacuni in zijaš v rit svoje babe, namesto v druge.

Hmmm, recept za tiste, ki hočejo onemogočit svoje desce, da ne bi zijali v druge riti - da imajo same boljšo! .

Ja ja, saj vem, Sem žleht, ja. Ampak ne to vzet osebno.

Če malo razmislim o tistem reku, da gre ljubezen čez želodec, čisto drži. Le to ni napisano, da se začne na sppodnjem, ne na zgornjem koncu.

Ampak, smo pa hitro prišli iz teorije na praktično izvajanje.

Ja, v prave razsežnosti. Verjamem, da je najlažje spregovorit o predsodkih ali skozi njih. Po liniji najmanjšega odpora, bi se reklo. Pa recimo, da izpostaviva nek predsodek, da je najtežje očarati partnerja.

To, da to res v praksi velja, je verjetno posledica dolgočasnega uma, dolgega gobca, naveličanosti, pomanjkanja idej in še česa.

Si ne predstavljam zdravega desca, da se mu ne bi napolnile hlače, ko pred njim za šporgetom miga seksi ritka. Zdaj upoštevajmo tudi to, da ženske drugače funkcionirate in si niti pod razno ne zamišljate, da bi utegnil biti seks ključna vez med vama. Zato tega verjetno ne boste razumele. Golo dejstvo ja, povezavo z ljubeznijo pa ne.

Si pa ne predstavljam enga desca, ki bi mu vstala kita, če ga baba takoj nažre, ko pride dam, ko se obleče v najbolj zagamano cunjo in ko se ji čez rit obesi zaplata špeha.

Težko? Ja, zelo težko je očarati desca, ja. Skoraj nemogoče je stopit do njega in ga poljubit, ker pričakuješ da ti bo on večno dvoril, bit tiho pol ure, ko pride zmatran dam iz šihta in si predstavlajt, da mu seks pomeni ljubezen. Ko pa prestopiš te ovire, je pa simpl. Tok simpl, da ne boš mogla verjet, ko to enkrat probaš.

Težavo imamo le z izvajanjem, v teoriji pa vse vemo, a ne?

Seks je trenutek, ko se izrazijo naglobja čustva pripadnosti, vdanosti, soglasja in harmonije. Ko ga nehaš jemat kot sredstvo obvladovanja moškega in ga vzameš kot dejstvo, ki tebi pomeni nekaj drugega kot moškemu, dobiš tisto, kar pričakuješ: vdanost, soglasje, pripadnost in harmonijo.

Lahko verjameš, da bo tvoj ples v kuhinji spročil nezavedno božanje pogleda po tvojem telesu; ne boš ga opazila, ker te spoštuje in ga je sram tega, da te slači s pogledom. Ne slepi se, da ne bi slekel tudi kakšne druge, če bi jo imel pred seboj, saj je lovec in je to v njegovi naravi. Vendar je s srcem pri tebi in tega ne bo storil. Če bo, sta samo dve možnosti: ali je zakompleksan babjek ali pa je tvoja rit...majčkeno ... dolgočasna, če ne veš kaj bi počela z njo in jo imaš samo za srat.

Vendar ne pozabi, da si ti v vsakem trenutku tista, ki si na potezi. Prilika zamujena...

In ne pozabi, da govorim le o sebi.

Pogovor je malce zašel iz teme, pa ga bom obrnil nazaj v osnovno vprašanje: kaj pa sploh je to ljubezen?

Običajno se ljubezen zamenjuje z zaljubljenostjo, ki je kemijska govorica telesa, ki nastane, ko se dva človeka spoznata in ugotovita, da si pomenita mnogo. Iz zaljubljenosti lahko sčasoma natane ljubezen, če partnerja ugotovita, da kot osebi ustrezata njuni predstavi o ljubezni. To se zgodi, ko začneta realno ocenjevati partnerjeve lastnosti in jih primerjati s svojimi predstavami o ljubezni oz. idealnem partnerju.

Ljubiti nekoga pomeni sprejeti ga takega kot je v celoti. To je človek, ki je za partnerja zelo pomemben in bi izguba pomenila hude posledice. Proces ljubezni je pravzaprav trgovina, pri kateri se trguje z nematerialnimi dobrinami. Z nagrado izpolnitve se plačuje potrebe in želje partnerja. Ljubezen pravzaprav pomeni izmenjavo koristi in če postanejo te koristi preslabotne, se lahko eden od partnerjev odloči za končanje ljubezni. Vendar pogosto do tega pride mnogo prej zaradi nerazumevanja znakov ali dokazov ljubezni. Ljudje imamo zelo napačne predstave o ljubezni in te napačne predstave nam povzročajo hude bolečine ali žalost.

Vsak človek si že v otrostvu pridobiva predstavo o ljubezni, ki je samo njemu lastna. S to sliko si ustvarja kriterije in dokaze o ljubezni, katere pričakije, da bo izpolnil partner. V obdobju zaljubljenosti se ti kriteriji spregledajo ali pa je partner v tem času dejaven na tak način, da te kriterije izpolnjuje, sčasoma pa se lahko pokače, da partner ni tak, kot si ga je drugi predstavljal. Druga težava nastane sčasoma, ko se kriteriji enega od partnerjev začnejo spreminjati in ugotovi, da partner ne ustreza več njegovi predstavi o ljubezni. To pripelje ali do frustracij, pogosto pa do partnerskih kriz in prekinitve ljubezni.

Ljubezen kot pojem težko definiramo, ker je vsakomur slika o ljubezni lastna. Morda lahko le povemo, kaj ljubezen ni.

Žal je misel, da se bosta partnerja v življenju bistveno prilagajala eden drugemu, pogosta, rezultati te miselnosti pa polomije. V želji po 'prilagajanju' bosta partnerja drugemu postavljala zahteve, ki v večini primerov ne bodo rodile sadov. Namreč, človek ne postavlja zahteve po spremembi samemu sebi, ampak drugemu. Neuspešnost prilagajanja si nakoncu sama ugotovila, Uhica, da se človek počasi naveliča prilagajat in zvezo raje pošlje k vragu.

Namreč, prilagajanje pomeni spreminjanje, to pa pomeni spremembo značaja in navad. Vemo, da se navade lahko spreminjajo, značaj pa žal ne. Zahteva po spreminjanju značaja pomeni poseganje v partnerjev Jaz in je začetek rušenja zveze. Namreč, nihče ne dovoli poseganja v svojo osebnost in se proti napadom zaščiti. Zaščita je običajno umikanje ali ščitenje z čustvenim oklepom, znaki oziroma posledice tega pa partnerju običajno pomenijo, da ga drugi ne ljubi dovolj. Žal pa ljudje ne ločimo navad od lastnosti, zato smo pri zahtevah o spreminjanju partnerja neuspešni.

Zahteva po spreminjanju namreč kaže za nepravo razumevanje pojma ljubezni. Rekli smo, da je ljubezen sprejemanje partnerja takega, kot je. To se pravi, da lahko partnerja sprejmemo, če poznamo svojo predstavo o ljubezni in če poznamo tudi njegovo predstavo, ki se morda razlikuje od naše. Na primer: neki ženski pomeni znak ljubezni prinašanje rož in daril; partnerju to pomeni le razmetavanje denarja. Vendar, če ve, da je ženi to dokaz kljubezni, bo to izpolnjeval. Nasprotno, bo moškemu morda dokaz ljubezni voljnost žene za seks; če ga bo ta zavračala, mu bo s tem pošiljala zanj razumljive signale, da ga ne ljubi. Če mož prepozna, da ženi seks ni dokaz ljubezni in morda v pogovoru z njo ugotovi, da je umikanje spolnosti le posledica trenutne bolezni ali trenutnih razlik v poželenju, bo težava rešena brez frustracij.

V prvem primeru je vsekakor jasno, da bi poskus spreminjanja ženske, da se odreče darovom, pripeljal do upora. Tudi v drugem primeru bi moževo siljenje žene v pogostejše spolne odnose peljalo v težave. Največja težava, ki bi čakala oba primera, pa bi bilo to, da ne bi razumela drugačnih slik o ljubezni partnerja in se izpostavila frustracijam zaradi neizpolnjenih želja ali potreb.

Če bi se torej v prvem primeru žena prilagodila možu in zavrnila darove, bi se čez pet let pojavil v njenem svetu nekdo, ki bi to zahtevo izpolnil. Takrat bi se ženska vprašala, zakaj že tako dolgo živi z nekom, ki ne izpolnjuje njene osnovne želje. Žena, ki bi skušala izpolniti vse spolne želje možu in bi pri tem trpela, bi moža zasovražila. Nasprotno pa bi mož, ki bi ženino odmikanje razumel kot pomanjkanje ljubezni, kmalu poiskal drugo partnerico.

Toliko o prilagajanju. Prilagodite torej svojo predstavo o ljubezni, ne partnerja.