Nakup rastlinjaka?

6 odgovorov [Zadnji prispevek]
alije
Ga nej tukej
Član od: 13/07/2011

pozdravljeni, kaktuse "zbiram" že kar nekaj let (okrog 25), in vsako leto spomladi in jeseni preklinjam, ko je potrebno lonce znositi na prosto oz. v prezimovališče. Tako že nekaj časa razmišljam o nakupu rastlinjaka. Sama ga ne bom izdelala, ker bi bilo to preveč komlicirano... zanima me, kakšne imate iskušnje s kupljenimi rastlinjaki npr. od firme Termoflor ali Rar rastlinjaki. Ponudnikov je kar nekaj... cene so različne..... vsak nasvet prav pride.

Lp Alije

Zvone
Slika uporabnika Zvone
Ga nej tukej
Član od: 27/10/2009
To je pa delo za

To je pa delo za Wigeca.

Kolkr denarja, tolk muske. Najcenejši je tisti, ki te prepriča, da je 6 mm PC dosti, da loput ne rabiš, da so mize iz alu profilčkov dosti trdne... in potem doplačaš, ko ugotoviš napake. V glavnem rastlinjake delamo kar sami, je pa nekaj  takih, ki so jih kupili, pa naj raje sami povejo, kako je zadeva videti.

Sandi
Slika uporabnika Sandi
Ga nej tukej
Član od: 08/01/2011
Pozdravljena,Jaz imam

Pozdravljena,
Jaz imam rastlinjak od Termoflora in po treh letih sem še vedno zelo zadovoljen z njim. Kako pa je z drugimi ponudniki pa ne vem. Seveda pa sem si notrenjost mize in ostalo sam naredil, tako, da se tam nimam komu pritoževat. Smile

alije
Ga nej tukej
Član od: 13/07/2011
ravno od Termoflora sem

ravno od Termoflora sem gledala..., notranjost bi tudi jaz sama uredila... Sandi, kako imaš urejeno ogrevanje, to me najbolj skrbi?

Lp Alije

Sandi
Slika uporabnika Sandi
Ga nej tukej
Član od: 08/01/2011
Jaz sem si noter napeljal

Jaz sem si noter napeljal elektriko in imam noter en radiator na termostat z ventilatorjem, ki zadostuje za vzdrževanje temperature nad ničlo.

wigec
Slika uporabnika wigec
Ga nej tukej
Član od: 15/02/2010
Ogrevanje rastlinjakov

Ogrevanje rastlinjakov

Glede na to, da je sedaj zunaj kar prijetno vroče, pa moramo malo razmisliti, kako bomo pozimi ogrevali rastline v rastlinjaku. Poraba energije, ki jo bomo porabili za ogrevanje, je seveda odvisna od posameznega rastlinjaka oz. materiala sten. Ker so naši rastlinjaki večina domače izdelave, predvidevam da so prekriti z PVC folijo ali pa večslojnimi polikarbonatnimi ploščami.

Nekaj primerov:

Ogrevanje s kaloriferijem ali el. radiatorjem

To je najenostavnejša varianta za dogrevanje oz. gretje rastlinjaka. Ni poceni, saj za gretje ( 12 m2 ) velikega rastlinjaka porabimo ogromno elektrike, saj se toplota nikjer ne akumulira in se prostor zelo hitro ohladi. Pri el. radiatorjih je vsaj nekaj akumulacije na samem radiatorju. Paziti pa tudi moramo, da so električni kabli do rastlinjaka pravilno dimenzionirani, da ne pride do pregrevanja kablov!

Grelne folije in kabli

grelna folija
 
 
 
grelni kabli

Zelo pogosto ogrevanje rastlinjakov z grelnimi mrežami oz. kabli je možno izvesti pri že obstoječih rastlinjakih kakor seveda tudi pri novih. Poraba energije ni zelo velika, saj s termostati lahko primerno reguliramo temperaturo. Bolj primerni so kabli, saj jih je lažje namestiti oz se prilagoditi oblikam tal in miz v rastlinjaku. Namestitev je lahko direktno v substratu ali pa na dnu mize, pri čemer je potrebno dodatno vstaviti termostat v substrat, da ne bi prišlo do previsokih temperatur substrata.

Talno gretje z vodo

To je eden od najenostavnejših oz cenovno ugodnih načinov ogrevanja rastlinjaka. Grelna kača se namesti v tla oz. mize rastlinjaka in preko termostata reguliramo temperaturo. Izvor tople vode za gretje lahko speljemo iz obstoječega objekta (hiša) ali pa z dodatno pečjo na kurilno olje (kar pa je seveda tudi dodaten strošek).
 

Zračne črpalke ( zimsko – letne )

 
zračna črpalka

To je nekoliko nov sistem kjer se uporabi zračna črpalka, katera se namestinekje na steno rastlinjaka v zgornjem delu. Ta črpa topel zrak iz zgornjega dela rastlinjaka in skozi črpalko dogreje ta zrak in ga pošilja preko gibljive cevi nazaj v spodnjidel rastlinjaka. Poraba energije je minimalna. Črpalka je krmiljena preko termostata. Prednost te črpalke pa je tudi, da v poletnem času služi kot ventilator, saj prečrpa 12 m3 zraka na uro ( poraba 35W/h).

wigec
Slika uporabnika wigec
Ga nej tukej
Član od: 15/02/2010
Izbira kritine rastlinjaka

Izbira kritine rastlinjaka je največkrat povezana s financami, vendar mislim, da pri tem ne bi smeli štediti. Najobičajneje se poslužimo večslojnih polikarbonatnih plošč. Na trgu je kar precej proizvajalcev vendar se splača odločiti med : Lexan  proizv. General electric  in Makrolon proiz. Bayer saj sta to podjetja ki sta skoraj pred 60 leti razvila te plošče in sta tudi vodilna proizvajalca.


Katero debelino izbrati pa se je težko odločiti saj poznamo premalo te materiale in tud trgovci niso najbolj usposobljeni. Z večjo debelino s veča tud koeficient  ' K ' ali tako imenovan koeficient toplotne prehodnosti ( U- vrednost ) ali drugače zapisano K= količina energije spuščene skozi določen material na m2 ( količina toplotne energije, ki v 1 s in toplotni razliki 1o K prehaja skozi površino 1 m2 Enota za  K= W/m2K.


Za primerjavo sem vzel podatke za Lexan pri čemer so K- vrednosti sledeče:


 


6 mm   dvoslojni         K= 3,56 W/m2K


10 mm  dvoslojni        K= 3,02 W/m2K


10 mm   troslojni         K= 2,68 W/m2K


16 mm   troslojni         K= 2,27 W/m2K


Razlike so kar velike če primerjamo 6mm  in 10 mm troslojno .Razlika 0,88 W/m2K na videz ne pomeni veliko, ampak če bi preračunali porabo energije pri ogrevanju pa bi nas šokiralo, če pomeni U vrednost 1,0 W/m2k  poraba  v enem letu 10 l   kurilnega olja na 1m2 zunanjih sten če želimo obdržati temperaturo 20 o C. Seveda v rastlinjaku nam ni potrebna tako visoka temperatura vendar je glede na to da so vse stene v rastlinjaku zunanje zelo veliko izgub. Tako da se splača zasteklit rastlinjak z debelejšo ploščo.


Kaj se pa tiče toče pa ni bojazni pri 10mm ploščah saj je  raziskava Nizozemskega inštituta TNO prišla do sledečih podatkov da ne pride do večjih poškodb plošč pri toči premera 30 mm


Če zadene ploščo z hitrostjo do 28 m/s ali premeru 20 mm z hitrostjo  do 44 m/s.


Izbira stekla za rastlinjak pa je pogojena z velikimi financami saj ima enojno steklo K vrednost 5,8 in mora biti tudi kaljeno ali žičnato. Da bi dosegli boljšo izolativnost pa so potrebna termo stekla ki so pa zelo draga in težka, kar potegne za seboj velik strošek nosilne konstrukcije.


Za primerjavo cena polikarbonatne plošče 10 mm se giblje ca 13 € za termo varnostno steklo pa ca 120 €- ni primerjave


Za izredno dobre izolacije pa so seveda možne kombinacije dve polikarbonatni plošči z zračnim razmakom ali kombinacija steklo polikarbonatna plošča z zračnim razmakom , vendar je to zelo drago. Tukaj lahko dosežemo K vrednost do K=1,0 !