Če ti ne uspe tukaj, mi jih lahko pošlješ pa majlu, pa jih bom dal gor.

Slike se lahko dodaja le posamezno, ne v paketu. Paketno gre tudi, ampak le, če so že na strežniku.

ko bom jaz velik bom imel tudi takšno zbirko- žal sem že preveč zrasto in zato bom takšne lepote gledal samo na spletu

lp

Sempervivumi na slikah so lepi, je pa to le mali del tistega, kar je v tej bogati zbirki Sempervivumov, vsekakor največji v Sloveniji, verjetno pa tudi eni od največjih v Evropi.

Glede na število rastlin in pogoje je to preklemano urejena zbrka. Pri takem številu vrst, pri zunanji vzgoji, na tako majhnem prostoru je to pravo čudo. Koliko težav predstavlja urejevanje zunanjih rstlin, izveš šele takrat, ko se začneš s tem ukvarjat. Polži, mački, dež, toča, abšlesane in polomljene etikete...

Čao,

no, vsekakor je tvoja zbirka posebna in edinstvena pri nas in tudi preko (bivših) meja. Meni so natreski resnično všeč. Imam sicer samo (kar je zame sicer velik - sem glavna na vasi!) ene 10 različnih zadev, ki rastejo na prostem. Definitivno bi še imela, samo imam težavo, da ko pridem v vrtnarijo, se mi zdi, da že vse imam, ker nekaterih sploh ne ločim med seboj, če jih ne vidim skupaj. Ni mi jasno, kako tebi to uspe pri takem številu, če meni ne pri desetih!? Res - svaka ti čast!

Ampak, rastejo mi pa ko nori, prav neverjetni so. nekateri delajo toliko mladik, da sploh ne vidiš jasno rozete. Zemljo imajo pa kar vrtno, plevel se trudim sproti pulit, čeprav so nekateri že tako zaraščeni skupaj, da bi prej natresk spulim kot tisto nadlego.

Če bo kdaj priložnost nanesla in če je tvoja zbirka tudi na ogled, se priporočam za obisk. Se da pri tebi tudi kakšen klonček nabavit?

Lp

No kar se tiče substrata, bi jaz tu prisegel na pol Šotolina in pol Krtolina. Sem pa za hec pogledal moj recept za zemljo za netreske in kaj sem našel:

0,60 Krtolina (bogata krtinka ali ilovnat kompost)

0,55 Šotolina (v mojem primeru Tonsubstrat).

Za kalcifilne bi dodal 15% apnenca v obliki šodra za ceste posipat na račun Šotolina.

Če se doda apnenec, tudi mah in alge nimajo veselja do življenja.

Lanske cufkote, ki mi jih je odstopila Sempervivum, sem lepo obsul z rdečo lavo. Morda ni estetsko, je pa učinkovalo, saj ni spralo zemlje iz loncev, mah pa zaenkrat še ni zrasel. Preživelo pa jih je 98%. Ko bo malo sonca, bom posnel kakšno fotko.

pri meni ni mahu in ne smrek

res začuda ampak moja ilovca je prekleto trdovratna na niti enem koncu zemlje  ali grunta čez 7000 m² ne najdeš maha zato pa tudi ne uspevajo smreke

pred leti sem posadil preko 100 smrek - nič od tega lani v jeseni sem posadil 250 bukev - 80% prijem in ca 70 smrek - katastrofa prijele so se tri pa to polovično - ne vem kaj je z mojo zemljo - verjetno jo bom dal na analizo

zanimivo sedaj imam nekje 15 vrst netreskov in sem jij dal v zvonetov recept  1:1:1 moja ilovka : krtinovec: kremenčev pesek - in rastejo ko hudič

še malo pa bom poslal fotke

če rabiš kakšen vzorec moje zemlje je imam dovolj za podarit

Noro. Ljudje izkoristijo vsak trenutek in vsak prostor.

V Ljubljanskem to ne bi uspelo. Tudi če bi kdo hotel v prostem času zastonj to naredit, mu šef ne bi dovolil.

Čao,

verjamem, da pri tako obsežni zbirki in če si še prostorsko omejena, jih res ne moreš imeti v gredicah posajenih. No, da ne veš vseh po imenih, tudi verjamem, mislila sem tako, kako sploh veš kaj imaš, ko greš kupovat. Kakorkoli, krasne zadeve imaš! Jaz si zaenkrat ne predstavljam, da bi  jih imela lahko tako veliko. No, pa sej si tudi ne predstavljam, da bi imela npr. 1500 sort/vrst različnih kaktusov ... Si pa jih želim (enih in drugih) čim več in da bi nekoč imela par procentov tako lepe zasaditve kot je tista od češkega zbiratelja natreskov. Do takrat bo pa še veliko Save čez Litijo preteklo ....

Po eni strani imamo lepo deželo, po drugi pa če se za kakšno stvar ozremo k sosedom, vidimo, kako malo je treba, pa bi tudi pri nas kaj lepega nastalo. Ampak slovenska faušija nima meja tako da je bolje robidovje met kakor komu pustit, da kaj lepega naredi. V ljubljanskem botaničnem vrtu so imeli že kar nekaj mladih ljudi, ki so prišli prakso tja po diplomi delat, ampak ko so kakšno novo idejo predstavili, šef ni bil za to. Pa so šli po svoje.

Ko sem videl aprila požgana drevesca v rastlinjaku na BTF in izvedel, kakšen režim imajo zanje, mi je bilo takoj jasno, da kaj več kot žbunjevine žal ne moremo imet. V Pragi sem pa bil in je botanični vrt vreden ogleda, netreskov pa žal takrat res nisem videl.

Enkrat sem se celo z Bavconom dogovarjal, da bi dal nekaj sto kaktusov s poljskimi številkami v njihovo zbirko kaktusov. Pa me je neki poznavalec razmer opozoril, da bo v slabem letu zbirka v takem stanju, da je bolje, da jih šenkam kakšnem zagnanem začetniku, da se uči na njih. In ko sem aprila videl kaktuse iz botaničnega vrta v rastlinjaku BTF, sem ugotovil, da je imel prekleto prav. Stare mamke na kmetih imajo lepše in bolje oskrbovane kaktuse kot naš botanični vrt. Toliko o tem.

Ja, res je. Evo dokaza:

Tale skleda se je od lani nekoliko obarvala. Če pokažem še malo od bliže:

Tole je pa nekaj imenskih:

In skleda na novi poziciji:

Selila sem jo namreč v zametek novega skalnjaka. In tisti, ki ima dobre okice, lahko vidi "piščančke", ki se stiskajo okol "kokoške".

Renata, a bi blo za silo????

Majcka, ne skrbi tak to zgleda ko se začnejo razmnoževati