Povezave
Mala šola fotografije - reševanje ozadja
- Če želiš objavljati prispevke, se prijavi ali registriraj.
Ozadje je pri fotografiranju pogosto pomembnejše kot glavni motiv. Z ozadjem lahko sliko postavimo kompozicijo, izpostavimo glavni motiv, lahko pa sliko z napačnim ozadjem uničimo. Pri fotografiji kaktusov se ukvarjamo predvsem z makro fotografijo, kjer je globinska ostrina majhan. Tu se torej ne bomo ukvarjali z ostrino v ozadju, ker ta ne nastaja.
Ker je ozadje tako pomembno, marsikateri fotografi za fotografijo kaktusov izdelajo ozadje podobno naravnem, tako da se čimbolj zmanjšajo učinki umetnega ozadja.
Za začetek poglejmo naključno sliko, v kateri je nastalo rumenkasto ozadje. Kljub temu, da je motno in zelo kontrastno, je ravno kontrast tisti, ki zmanjšuje učinek glavnega motiva.
Ali bi lahko ozadje zatemnili?
Kaktus sem postavil tako, da se je v ozadju pojavila modra barva. Kljub temu, da je površina mala, je učinek zelo slab.
Modra barva je očem zelo prijetna, vendar je kljub temu, da modra barva ni močna barva, zelo moteča. Je namreč dokaj nenaravna in v večini primerov slabo vpliva na sliko. Izjema je le modrina neba, pa še to je pogosto težko na dober način vključiti v sliko.
Pri fotografiji kaktusov se pogosto uporabi močno svetlomodra barva, ki naredi močan kontrast, vendar je rezultat nekako 'umetna' slika.
Če je gajba v ozadju naredila polomijo, pa poskusimo uporabit naravno kontrastno ozadje - cvetje. Najbolj opazno je rdeče in rumeno cvetje. Poskusimo s takim ozadjem.
Žal barva v ozadju preglasi glavni motiv in ne bo uporabna. Pri fotografiranju se torej izognimo barvitem cvetju v ozadju, pa naj bo kakršnekoli barve.
Rdeča zelo pritegne našo pozornost, ker jo najhitreje zaznavamo, rumena pa vpije toliko bolj, kolikor bolj je osvetljena.

Bi morda učinkovalo svetlo rumenkasto ozadje grusonijevih bodic?
Žal ne. Ozadje je premočno, čeprav je kontrastno. Rumena barva, sploh osvetljena, prevpije vsak motiv. Zdaj se lahko odločamo še med belim in črnim ozadjem.

Belo ozadje lahko dobim tako, da kaktus obrnem proti strehi rastlinjaka. Zdaj se samo še odločim, iz katere strani naj bo osvetljen.
Belo ozadje je koristno za kakšne fotomontaže, saj lahko objekt izrežemo iz ozadja z enim samim klikom magične palčke. Žal pa za samo sliko belo ozadje v večini primerov ni učinkovito. Je dolgočasno. Nekaj v ozadju pač mora biti, da je rastlina videti kolikor toliko v svojem okolju.
Na tako težavo bomo naleteli pri fotografiranju visečih rastlin, na primer orhidej. Karkoli bomo posneli proti svetlobi, bo kontrastno, brez barv, s pomanjkljivimi detajli, slika pa bo zaradi slabega ozadja dolgočasna.
samo ne belo ozadje, kajti že to svetlo rumenkasto ozadje preveč poveže konec zgornjega kaktusa in mu ne da motiva- jaz mislim, da pri takšnem kaktusu ki ima rožne in pastelne barve bolj paše temno ozadje

Temno ozadje reši večino težav. Tako ozadje dobimo, če je rastlina osvetljena, ozadje pa v senci. Kljub temu, da v ozadju še vidimo nekakšne obrise, so ti tako šibki, da nam ne obračajo pozornosti nase.
Pri fotografiji kaktusov takole v lončku to sicer ni problem, je pa težje posneti rastlino s temnim ozadjem v svojem naravnem okolju ali položeno med druge rastline.
kot si omenil če si v naravi je okolica kakšna je in ne moreš izbirat- mogoče pa bi bilo dobro imeti seboj kakšno temno ponjavo ali blago da zakriješ ozadje oz. ga zatemniš
V naravi malce težko, se pa črno blago pogosto uporabi za fotografijo rastlin doma. Sam imam za to črn žamet, da odbije čimmanj svetlobe. Pri navadnem blagu se je namreč še vedno videla tekstura blaga.
V naravi se lahko v primeru manjših motivov ozadje zatemni z marelo ali velikim kosem papirja. Pri malih motivih pogosto kakšne moteče dele zasenčim kar za roko, vendar je tako težko fotografirat, ker je treba držat fotoaparat z eno samo roko.
ne znam si predstaljat kako bi zgledal ko bi hodil z črnim dežnikom po Čilu in slikal kaktuse - je pa res dober napotek za zatemnitev ozadja- ne glede kakšna je barve dežnika z njim lahko narediš dobro senco
Pa navš mislu da ne bi bila to dobra reč, imet v puščavi marelo na hrbtu pripopano, pa naj bo črna, prižasta ali bela. Vsaka naredi dobro senco, al motivu al butici. Problem je samo v tem, da so Copiapoa večje kot marela in bi bla senca premajhna.
Čile so mile, Atacama je dokaj hladna puščava. Mislim, da mi je bilo tam samo enkrat vroče, pri Cifunchu, ko sva z Marjanom lezla na en hrib. Celinski nižinski del Argentine je bil hujši. Najbolj se spomnim Marayesa, ko se nisem mogel s komolcem naslonit na vroča tla, da bi posnel neki tefrokaktus. Pol ure na soncu, pa rabiš pol dve uri hlajenja.

Najboljše je seveda črno ozadje, saj naredi najboljši tonski kontrast med rastlino in okolico. Če primerjamo to in prejšnjo sliko, tu ni več opaziti ozadja. Dobimo ga tako, da motiv malo bolj osvetlimo ali pa kasneje popravimo kontrast s tonsko krivuljo.
Tudi taka slika je lahko dobra osnova za fotomontaže, ker lahko ozadje izrežemo z eno samo potezo.

Najboljše ozadje je seveda naravno ozadje. za rastline je seveda značilna zelena barva. Poskusimo še s takim ozadjem.
Tako ozadje je sicer prijetno, vendar imajo rastline pogosto neko jasno formo, kar se v ozadju tudi vidi. Kljub temu, da je v tem primeru ozadje v celoti zeleno, se jasno vidijo vertikalen linije stebričarja v ozadju.
Ravno zaradi takih težav marsikateri kaktusarski fotograf raje izbere črno ozadje.

Najpogosteje pa se nepazljivim fotografom v sliki pojavi motnja, ki je v naravi zelo majhna, pa vendar v sliki naredi grdo motnjo. V tem primeru sem namenoma izbral pozicijo kaktusa, v kateri se je za njim pojavila mala zelena etiketa.
Take etikete sem dal pred leti namenoma izdelati Adžagi, da bi ločil zbirko od drugih rastlin, pa se je ta barva pokazala kot zelo neprimerna. Pri vsaki fotografiji se moram zelo izogibati tem etiketam, ker pokvarijo prav vsako sliko.
Na enak način bomo obravnavali vse prejšnje barvne motnje, od modre, rdeče, rumene, posebej pozorni pa bodimo na vijoličaste predmete, saj je vijolična v naravi precej nenavadna in redka barva, zato takoj pritegne pozornost.
Tej težavi ponavadi pravim 'sindrom rumenega bagerja', namreč zaradi malih predmetov v ozadju, ki v sliki naredijo velike packe.

Še to: barva v neostrini je še močnejša kot če bi bil tak del slike izostren.
Poglejmo, kako bi se obnašalo ozadje kakšne druge močne barve, na primer modre.