Vas morda zanima, kako nastane motna površina glazure? Matiranje glazure povzroči - mikrokristalna mreža - mikro mehurčki zraka (aluminij) - dvofazna talina (delci neraztopljenega materiala v talini) Aluminij deluje kot motnilec na osnovi mehurčkov zraka. Običajno je pomembno razmerje Si/Al, ki je za mat 5:1, za sijaj pa nad 8:1. Matiranje povzročijo tudi Zn, Ca, Ti in Mg, na alu-matiranje pa kaže, če mat ostane tudi po višjem žganju. Dobro stopljene glazure z oksidi preko zgornje meje (CaO čez 0.85, SrO čez 0.3, BaO čez 0.2) tvorijo mikrokristalno mrežo na površini. Glazure z veliko aluminija tvorijo valovite mikropovršine ki razpršijo svetlobo Silicij ustvarja prozorne gladke površine, zato je večina glazur v osnovi sijajnih. Večina mat površin nastane zaradi premalo staljene glazure. Prava mat glazura je obenem mat in funkcionalna, torej trdna, ne poka, se zlije z glino, predvsem pa ostane mat tudi takrat, ko jo žgemo na višji temperaturi. Stabilna glazura se stali v kompaktno gladko maso, ki ne kristalizira. Pro C6 je osnova za mat glazuro običajno prebitek CaO, ki tvori pri tej temperaturi mikrokristalno mrežo. V normalnih dozacijah tvori sijajne glazure. Mat glazure torej že po svoji naravi težijo k pokljanju, zato se za kuhinjsko keramiko mat ne uporablja. Večina aluminijevih mat glazur je občutljiva na način žganja, majhna odstopanja v koncentracijah sestavin in se zaradi variranja matiranja namesto alumine pogosto uporabijo druge metode matiranja.