Prezimne rastline se mrazu upirajo na več načinov, vse pa rabijo predvsem jesensko pripravo. Ko se temperatura niža, se začnejo sokovi koncentrirat, spreminja se struktura celičnih sten, verjetno pa se zgodi še marsikaj. Rastlina zdrži mraz do tiste točke, ko popokajo celične stene. Če rastlina ni dovolj pripravljena na mraz, bo šla k vragu ne glede na razmere, če pa je, pa bo preživela ne glede na pogoje. Ločiti je treba le tiste, ki prenašajo le suh mraz in take, ki so lahko pozimi tudi mokre.

Ta princip s pršenjem vode drži. Za 'ogrevanje' sadovnjakov se uporabljajo visokotlačni meglilci, ki napršijo vodo na rastline, nato pa voda pri zmrzovanju oddaja toploto. To uporabljajo predvsem okoli ledišča, da ne zmrzne cvetje. Z štrajfiksom lahko narediš led, ki bo morda res preprečil zmrzovanje. Za skalnjak s kaktusi verjetno ni potrebe po tem, ker težava nastane pri -15 stopinjah. Pomaga pa plast snega, ki je izolator. Bolj pomembno je, da posadiš le tiste vrste, ki prenašajo lokalno klimo. V Ljubljani je to ena reč, v Litiji druga, v Mariboru je drigače, v kakšnem suhem osojnem pobočju pa spet drugače.

Od tistih, ki so zmrznili v mojem skalnjaku, pa ne bi smeli, je bil samo en Echinocereus trihlochidiatus, ostali pa spadajo bolj med pogojne in to ni bilo ravno neko silno presenečenje.

Tu pri meni so na zanimiv način šli k vragu nekatere vrste Echinocereus. Zimo so očitno preživeli, na pomlad pa je zgornji del rastline ostal, spodnji pa je zlezel vkup, kot da bi zgnil. Zdaj je težko reči ali je od vode ali je zmrznil.

Zanimivo je, da niso šli vsi od neke vrste, ampak le po eden od dveh ali treh. Sadil sem šele oktobra, kar je za pripravo rastlin na zimo prepozno. Zdaj je samo vprašanje ali je bilo to zaradi poznega sajenja ali zaradi napačno izbranega substrata. V tla sem dal namreč ilovko, ki je neprestano mokra. Morda bi se v tem primeru bolje obnašala bolj humusna zemlja.

Drenaže je okoli 40 cm, morda bi lahko vplivala tudi odprta lega, ker je na eni strani škarpa in je na tisto stran odprto. Ampak mislim, da to ni vplivalo toliko, ker je v večini primerov odmrla ena od dveh rastlin, ki so bile posajene skupaj. Posajeni pa so v tanko plast mešanice ilovke in vulkanskega peska in ta substrat je videti precej pocast. Je pa treba počakat še na kakšno zimo, da ne bo prehitrih zaključkov po enem letu.

To imaš zagotovo prav, mikroklima ima velik vpliv in ker je to kompleksna reč, če težko ugotovit, kateri faktor ve povzročil gnitje. Prva najpomembnejša reč je bila zagotovo slaba kondicija rastlin, ker sem nekatere primerke posadil ušive in požrte od rdečega pajka. Tisto pač, kar se mi ni zdelo škoda, tud če propade. Zdi pa se mi, da so bili februarja še vredu, nato pa so konec aprila začeli gnit in to od korenin navzgor. Zdaj bo treba posadit nove, da se do jeseni dobro vrastejo, pa bomo morda videli naslednjo spomlad, kaj je bil vzrok.