Najverjetneje čudivši se nad besediščem mene Admina, ki tako očitno iščoč težave klofam po tipkalnici neke čudne črkovne mišunge, gledate to debatišče malo postrani in z nezaupanjem. Res se da čvekanje z muko, z malo domišljije in ex prevajalnikom predelat v kolikorseda zastopljive reči, pa vendar rado to malo prestare uporabnike ujezi in odbije.
Menda se bo moje početje razjasnilo s tem, da je želja moja po obeh rečeh na mestu: ohranit resne debate res smrtno resne, pa vseeno debatišče na drugi strani za sproščene debate imet in se fajn počutit tukaj. Debate, katere naj bi ljudi med seboj povezale, ne pa zadrgnile in tu je potastarem emajlščina mladim po srcu čisto na mestu, le da je na pravem kraju napisana. Zategadelj se emajlščina ne bo preganjala z zakonom, ne bo pa se zakonsko uzakonila kot uradni jezik debatišča. No, emajščina se dandanes redko rabi in je zategadelj ne na silo rabit čisto brez potrebe.
Bo se pa pognalo smetarje in jezljivce, ki z jezikom bodo drugim žolč obračali, na gnojišče. Direkt. To je pak druga reč, ki nima nobene veze z besediščem, ampak s kulturo in srčnosto. Na podnu se ne bi rad preganjal s kom, ki sem mu kdaj na žulje stopil in bi mi rad meni ali komu drugemu tu gor zgago delal. Tudi se mi ne splača, pravijo, da na podnu copata vedno zmaga, ker je tam doma.
Naj vam torej prsti ne zaštekajo med klofanjem.