Tolsti adenij je zanimiva sočnica z zadebeljenim steblom in rdečimi cvetovi. Ker je pod pojmom puščavska roža znanih več vrst rastlin in nekatere snovi, je bolj primerno ime za rastlino tolsti adenij.

Podvrste:

Adenium obesum subsp. obesum (Mavritanija in Senegal, do Sudana),
Adenium obesum subsp. oleifolium (Južna Afrika, Bocvana),
Adenium obesum subsp. socotranum (Sokotra),
Adenium obesum subsp. somalense (vzhodna Africa)

Raste v področju sahela (ekoklimatsko in biogeografsko področje med Saharo in severnosudanskimi savanami na jugu), v subtropskih področjih vzhodne ter južne Afrike in v Arabiji. 

Znana tudi pod imeni Sabi Star, Kudu, impala lily (en),  baobab chacal, faux baobab, pied d'elephant, lise de impales (fr), mdagu, mdaguwande, mwanja (sw) in puščavska roža.

Opis rastline

Je vednozelena rastlina s sočnim steblom in z odebeljenim bazalnim delom, zaradi česar oblika rastline spominja na bonsaj. V hladnem obdobju lahko listi tudi odpadejo. Zraste do višine treh metrov. Cvetovi so rožnati do rdeči z belkasto ali modrikasto notranjostjo, cevasti, do 5 cm dolgi, z navzven obrnjenimi petimi petalami. Plod je strok.

Gojenje

Rastlina je zaradi svoje oblike, ki spominja na bonsaj, in lepega cvetja, zelo popularna kot sobna lončnica. Potrebuje zelo svetlo mesto in zalivanje z enakim režimom kot pri kaktusih, kar pomeni, da se jih v poletni sezoni zaliva dvakrat mesečno, pozimi pa se zalivanje opusti. Prezimuje naj nad 10 stopinjami Celzija.

Puščavska roža se razmnožuje generativno s semenom, vegetativno s potikanjem vejic in s cepljenjem. Potaknjenci ne oblikujejo tipičnega kaudeksa, cepijo pa se lepo cvetoči kultivarji na zadebeljeno steblo sejancev.

Uporaba

Sok rastline vsebuje srčne glikozide, podobno kot sorodni oleandri.  Pripadniki plemen Akie in Hadza v Tanzaniji ga uporabljajo za zastrupljanje puščic, ki jih uporabljajo pri lovu. Večinoma se uporablja sok, pridobljen iz korenine in stebla, žival, ki je ustreljena z zastrupljeno puščičo, pa umre zelo hitro, običajno že po dveh kilometrih bega. Hadze uporabljajo sok v kombinaciji s sokom Strophanthus eminii, ljudje iz kenijskega plemena Duruma pa sok iz stebla, pomešan z mletimi koreninami ali steblom Acokanthera shimperi ali Synadenium pereskifolium. Sok adenija uporabljajo v ta namen tudi v Nigeriji, Kamerunu in vzhodni Afriki. V Mavritaniji in Senegalu se strup tolstega adenija uporablja tudi kot strup za kriminalno zastrupljanje ljudi.

V tradicionalni medicini se tolsti adenij uporablja za zdravljenje nekaterih bolezni. V področjih sahela se sok uporablja za tretiranje spolnih bolezni, ekstrakt korenine ali lubja pa za čistilni losijon za umivanje telesa. Sok se uporablja tudi za dezinfekcijo in proti izpadanju zob ter za ustno higieno. V Somaliji uporabljajo kapljice iz soka adenija proti rinitisu, v Keniji pa se uporablja prah stebla za uničevanje uši in kožnih parazitov.

Les rastlin se v nekaterih področjih uporablja za kurjavo.

Rastlina vsebuje okoli 30 kardiotoksičnih glikozidov, ki delujejo podobno kot glikozidi v naprstecu (Digitalis). V nizkih odmerkih deluje kot zdravilo pri zastojih srca in aritmiji, v večjih dozah pa privede do odpovedi srca. Več glikozidov iz adenija vsebuje in deluje podobno kot glikozid oleandrin, znan iz soka oleandra. Korenina in steblo vsebujeta glikozide v enaki sestavi in koncentraciji. Olenadrin in nekateri drugi glikozidi iz adenija imajo tudi citotoksične lastnosti, zato jih znanost raziskuje kot potencialne komponente za citostatike.

Ugotovljeno je, da etanolni ekstrakt korenine zmanjša rast kolonij bakterij Bacillus cereus, ne deluje pa proti Pseudomonas aeruginosa, Staphyllococcus aureus in Candida albicans. Ekstrakt korenin je pokazal tudi citotoksičen učinek proti nekaterim karcinomnim celičnim linijam. Vodna raztopina soka lubja adenija je potencialen akaricid, saj je pokazal visoko toksičnost v vseh stadijih razvoja klopov vrste Amblyomma in Boophilus (Plant resources of tropical Africa: medicinal plants, Gaby H. Schmelzer).