Tu ne bomo govorili o prezimnih kaktusih, katerih preskušanje na prostem je posebno poglavje. Poleg tistih, za katere vemo, da rastejo na toplih področjih (stapelijevke, pahipodiji, mlečki, Melocactus, Discocactus, Pilosocereus...) je nekaj takih, ki nas lahko povsem presenetijo. Sem sodi precej Perujskih cereusov, Submatucana madisoniorum, Parodia ayopayana, obalni ferokaktusi in še nekaj vrst, ki z nizkimi temperaturami niso najbolj zadovoljne. Najbolj nas lahko presenetijo perujski stebričarji, saj imamo v glavah, da se Peru začne na 4200 metrih višine.
Perujski stebričarji bodo svoje nestrinjanje pokazali šele spomladi. Parodia ayopayana bo počrnela na straneh, Submatucana madisoniorum bo porjavela po temenu. Slabo jo bodo odnesli tudi komercialni napihnjeni kaktusi, saj nimajo neke prave odpornosti na mraz. Tako bo na primer zdrav Echinocactus grusonii prenašal hlad do ničle, pregnojen pa bo dobil rjavkaste pege že pri +3 stopinjah Celzija.