Morda pa tudi ne. Grem takoj pogledat, če ne bom. Držim pesti!
...
Nisem jezen. Že zaradi tega ne, ker ne hodim nikoli spat jezen. Čas pa bo za spanec. Teh jajc tako ali tako ne bo nihče bral in je vseeno, če jih nadaljujem kdaj drugič.
Ampak še vedno se sprašujem, zakaj vse to počnem. Verjetno pa je to vprašanje tako, kot če bi se vprašala rastlina, zakaj raste. To s kaktusi je eno sranje, ker postane velik balast. Pa saj sem že rekel, da je velika zbirka velika kazen.
Izgleda da sem mazohist, boli me hrbet, pa še vedno rinem v težave. Ne vem, ali boli od dela ali od let. Verjetno od dolgih let dela. V mojih letih bi moral človek delati taka dela, da ga ne boli hrbet, torej verjetno nič. Ali pa je to že od nekdaj, pa zdaj samo bolj jamram.
Ko pomislim, koliko na leto zrastejo kaktusi, me popade groza. Želim, da zrastejo, potem pa so večji in jih nimam kam dat. Čuden je ta svet.