CITES in kaktusi

6 odgovorov [Zadnji prispevek]
Zvone
Slika uporabnika Zvone
Ga nej tukej
Član od: 27/10/2009

Za konvencijo CITES ste zagotovo že slišali. Morda tudi veste, za konvencija vključuje na svoj seznam zaščitenih rastlin vse kaktuse.
Pred kratkim sem malo razčistil vprašanje o CITES konvenciji glede kaktusov. Dobil sem dokaj jasna tolmačenja za izvajanje v praksi od Slovenske CITES agencije na ministrstvu za okolje. Ker je tematika zanimiva in se tiče vseh gojiteljev kaktusov, sem napisal kratek prispevek o praktični uporabi CITESa pri kaktusih. Članek o praktični uporabi CITES konvencije pri kaktusih je na portalu Kaktu.si.

jure
Ga nej tukej
Član od: 12/04/2010
Danes sem se o tej temi na

Danes sem se o tej temi na štiri (in še nekaj parov) oči pogovarjal s kompetentno osebo. Sklepi so bili naslednji:

1. v kratkem bomo dotično osebo povabili na neformalno srečanje, na katerem bomo lahko izvedeli več o tej problematiki iz prve roke, zlasti nekaterih izkušnjah iz drugih držav.

2. Najbolj fer bi bilo, če bi država za nas pripravila neke vrste amnestijo, s katero bi legalizirali vrste, ki smo jih imeli do leta 2000, morda pa celo do trenutnega stanja. V ta namen bi bili koristno, da se vsakdo loti spiska rastlin, ki jih goji. Kot boste hitro opazili, ni to nič pretežavnega. Enako kot v knjižnici naj dobi vsaka rastlina svoj evidenčni listek, na katerem zapišemo osnovne podatke (po lastnem izboru). Ni odveč opomba, da imam tako (analogno) kartoteko iz leta 1965 in je prav zanimivo brskati po njej, pa čeprav mnogih rastlin iz tistega časa nimam več. Za digitalno verzijo pa bi se tudi našel en CD ali dva. Nekateri pa program že imajo.

3. Dokler ne bo nihče na veliko uvažal nakopane robe, ne bomo v tako groznem prekršku. Tega se nam ni za bati. Ta trenutek so najbolj osredotočeni na turiste iz izvenecropskih držav, ki prinašajo spominke iz organizmov iz CITES konvencije. Formalno pri tem sodelujejo CITES, carina in interpol. 

horti
Slika uporabnika horti
Ga nej tukej
Član od: 01/12/2009
Če prav razumem smo tisti, ki

Če prav razumem smo tisti, ki si rastline izmenjujemo z zbiratelji iz držav tretjega sveta v hudem prekršku. Namreč jaz si zadnje čase veliko izmenjujem predvsem z zbiratelji iz Libije ampak samo semena. Verjetno pa bi bil v hujšem prekršku, če pošiljal klone. 

Zvone
Slika uporabnika Zvone
Ga nej tukej
Član od: 27/10/2009
Prekršek in CITES

V enakem prekršku si če poseduješ nelegalno seme ali rastline.

Vsekakor smo marsikje v prekršku. Za vse rastline, ki so na sezamu I ali II, (kar so kaktusi v celoti) moraš pridobit CITES dokumentacijo, če material ni iz EU. Če je iz EU, je račun dovolj.

V prekršku smo pa praktično vsi lastniki rastlin v Sloveniji. Namreč, vse rastline, ki so prišle brez CITES papirja pred vstopom Slovenije v EU, so nelegalne, čeprav je imel morda dobavitelj material pridobljen legalno in ga je prodajal v skladu s CITES zakonodajo. Čeprav sem dobil potrditev od Bettine Koehres, da je njihovo seme v vsem času bilo legalno in da mi ni treba skrbeti za legalizacijo, pa takrat dobavitelji niso dajali poleg pošiljk CITES dokumenta, kar ga Slovenska zakonodaja predpisuje. Na srečo sem shranil vse račune, tako da lahko dokazujem izvor.

Sam sem dobil tolmačenje iz ministrstva, da se rastlin naknadno ne da legalizirat. Tako je edini način ureditve statusa rastlin v naših zbirkah prvi Juretov stavek v točki 2. Mislim, da bi morala institucija sama pri uvedbi zakona leta 2000 malo o tem razmišljat, ne da jo po desetih letih prosijo zbiralci.

Je pa še nekaj: rastline, ki izvirajo iz matičnih rastlin, pridobljenih na kakršenkoli način pred uvedbo CITES zakonodaje, niso nelegalne. Teh pa je v Sloveniji kar nekaj.

sempervivum
Slika uporabnika sempervivum
Ga nej tukej
Član od: 13/01/2010
Kakor jaz razumem, na seznamu

Kakor jaz razumem, na seznamu NISO vsi kaktusi, pač pa samo poimenko navedeni, kar velja tudi za sočnice. Res pa je, da je drobni tisk tako droben, da ga ne vidim prebrat! Fajn je, da šparajo s papirjem, da ne bo zaščita predraga!

Ali, kot je rekel moj pokojni oče: tolk ga je treba srat, da se še cez kup vid! V primeru CITES-a se čez kup žal ne vidi. Strinajm se, da je zaščita potrebna, ni pa taka kot je tudi najbolj primerna.

(Dobra novica: netreski, pa čeprav je nekaterih v naravi samo se par sto, niso pod to konvencijo. Dobra novica????) 

Zvone
Slika uporabnika Zvone
Ga nej tukej
Član od: 27/10/2009
Vsi kaktusi so na seznamu I

Vsi kaktusi so na seznamu I ali II. Na I so ariokarpusi, diskosi, turbinicarpusi, sklerosi in nekatere posamezne vrste, na II pa ostale Cactaceae, torej vse. Izločeni so le kultivarji rdeči mihanoviči in komercialne opuncije.

Hec je v seznamu II, ki ga jemljemo z rezervo, kar je za promet z rastlinami narobe. Na tem seznamu so vrste, ki niso posebno ogrožene, je pa potreben nadzor nad plenjenjem in prometom, da ne bi slučajno postale ogrožene ali celo izginile. Tako nas ne bo nihče preganjal, če poberemo kakšen tefro v Argentini in ga prenesemo v torbi v Slovenijo, vendar rastlina ni legalno pridobljena. To je to. Pogovarjamo pa se o legalizaciji, kar pomeni zajemanje VSEH vrst iz družine Cactaceae! Seveda razen mihanovičev in opuncij.

Problem je v tem, da so nekatere države različno uveljavile pravila pri izdajanju dokumentacije. Večinoma se dokument izdaja le za rastline iz CITES I seznama, za II pa ne. Slovenija tolmači to tako, da je treba pri prometu upoštevat prilogo I in II, kar pomeni, da rastline iz seznama II tako ali tako niso legalne. Zaenkrat imam tako tolmačenje, ki pa je res malo čudno. Upam, da se bodo vremena Kranjcem zjasnila tudi na tem področju.

jure
Ga nej tukej
Član od: 12/04/2010
Prekrškarji

 1. Večina kaktusov je v drugi kategoriji. To pomeni, da jih lahko kupuješ, gojiš, proizvajaš in prodajaš s papirji.

2. Na seznamu CITES niso nekatere pesreskije, božični kaktusi in kar je temu podobnega, in, glej ga vraga, na trigonus cepljeni kaktusi. Najbrž so imeli v mislih rdeče gimnokalicije, pa so not padle vse vrste. No, bom preveril, če je še kakšna podlaga druge vrste primerna. Potem imam pač vse rastline legalne!

3. CITES se bolj posveča prodaji vrst, ki jim zaradi trgovine grozi izumrtje ali vsaj hudo zmanjšanje genskega fonda. Sploh ni edina vrsta omejitve. Vsaka država ima namreč posebne zakone o zaščiti rastlin pred odvzemanjem iz narave, pa čeprav niso komercialno zanimive. Kaktusi so tako z internimi zakoni v Mehiki bolj zaščiteni kot pa s cites deklaracijo. Itak so na seznamu 1 samo kaktusi iz USA, razen ibelmanij in diskokaktusov. To je pač zgodovinsko pogojeno. 

4. Netreski niso na CITES seznamih, so pa vse v Sloveniji rastoče vrste zaščitene. Do zdaj nisem prišel do razlage, kaj se torej z netreski sme početi in kaj ne. Za zvončke, ciklame in podobne rastline, ki jih tradicionalno prodajajo na tržnicah, je omejitev trganja en šopek na dan. En šopek pa pomeni toliko rastlin, kot jih gre v krog, ki ga narediš s palcem in kazalcem. To ima nek smisel, če ne bi bilo uničevanja drugačne vrste. Ko poleti buldožerji razrijejo zemljišče, se za zvončke nihče več ne zmeni.

Glavni namen je preprečiti turški sindrom, ko domorodci izkopljejo okoli 40 milijonov čebulic in jih pošljejo v Holandijo. To se hoče preprečiti in to je zelo prav. Treba je zajeziti take ideje že v kali. Nam pa tudi malo zmanjša hormone, ker dobimo vsaj slabo vest.

Če ugotovimo, da s področja Bleda in Bohinja angleški i vrtnarji masovno izkopavajo ciklame, nemški pa teloh, bomo bolj razumeli ukrepe za zaščito teh rastlin. Ta trenutek jih je res nešteto, a če najzanimivejše leto za letom izkopavajo, jih čez čas pač ne bo več. Take stvari so se že dogajale, nismo mi prvi.