Stal bom na polici in poslušal veter v tvojih laseh.

Gledal bom tvoje lepo telo, ko boš stala pred ogledalom misleč, da si sama.

Poslušal bom pesem vode in tvojih nog, pokanje nohtov, ko bodo frčali izpod rezila.

Umirjal me bo pogled na tvoje mirno telo, ko boš spala na kavču.

Smejal se bom smrčanju v tvojem spanju in sapi, ko se boš obrnila na postelji.

Kričal bom od strahu ko boš nesla vrč vode svojem psu.

Pogrešal bom tvoj vonj, ko boš odšla na delo.

Zvijal bom svoja rebra v mislih, da božaš tuje bodice.

In ko boš prišla domov, bom jezen ker boš pozdravila le psa.

Počakal bom, da mine tvoja jeza in te bom tolažil, čeprav ne boš slišala mojih besed.

Zbodel te bom v prst, ko se me boš dotaknila, pa boš vesela dotika, in jaz tudi.

Želel si bom nos imet in dvoje prstov, ko boš prdnila po dobrem pasulju.

Ti pa še vedno misliš, da si sama. Sama s seboj.

Na koncu me bo sram, ko bom pomislil da sem voajer, pa mi je vseeno ljubo, ko te gledam, ko te poslušam, ko vonjam tvoje telo...